nova beseda iz Slovenije
Tko se govori, porka madona lucija žafran!« je | zadovoljno | poskočila prababi Gardenija. »Končn, d tut iz | A |
Uran in malce okajeni sprevodnik Neroda sta | zadovoljno | prikimala in v znak odobravanja potrkala po | A |
precej huje, sto nepokristjanjenih hrušk!« | Zadovoljno | se je potrepljal po kurjem čelu, se pobalinsko | A |
skromno darilo in ga izročiti pohlepni nevihti. | Zadovoljno | je zatulila in od navdušenja podrla bližnji | A |
kepo mlečnih riževih zrnc s čokolado in jih | zadovoljno | mlel med svojimi močnimi, indijanskimi zobmi | A |
pod kožo?« se je Kuralt smehljal Linhartu in | zadovoljno | gledal po bojevitih mladih ljudeh. »Tudi ob | A |
so mi takile fantje!« se je Kuralt naposled | zadovoljno | nasmehnil. »Uprli so se krivici, nikomur nič | A |
bi srečno rastlo!« je sklenil gospodar in se | zadovoljno | razgledal po ravni njivi. »Na zvratéh še malo | A |
gospodarju, ko je gledala za njim, kako poskočno in | zadovoljno | je drobil s prijazne vinske gorice in izginjajoče | A |
»O zlato moje, grlica mila!« Marija se je | zadovoljno | nasmehnila, ker je njena sveža prikazen toliko | A |
pomembno vrnil. »Sicer pa se le pomirite,« je | zadovoljno | pokimala, ker ni razumela njegove opombe.»Valpet | A |
obema rokama za dolgo nastavil vrč; potlej je | zadovoljno | cmoknil: »Ha, tale ploha se mi je kaj prilegla | A |
zažgite na vseh štirih vetrovih!« Možaki so se | zadovoljno | režali in skoraj že pripravljali, da bi brž | A |
bolnik zdravi, če mu je vsaj srce veselo in | zadovoljno. | « Deseti brat je spotoma v Malem Gabru poiskal | A |
Mladina dandanes živi res hitro,« se je mož | zadovoljno | smehljal; »samo migne, pa že misli, da mora | A |
zalogaj. Prežvečil ga je, pogoltnil in prav | zadovoljno | pocmakal: »Dobro divjačino imaš v lovišču.Pri | A |
je včasih prikimal z močno poraščeno glavo in | zadovoljno | zamrmral.Obrala sta rep do kosti, na katere | A |
vrgel vse tri pred Sivega Volka. Ujec ga je | zadovoljno | pogledal: »Čimdalje bolj všeč si mi.Kaj pa naj | A |
Tur in Sulec sta se razšla. Tršati si je | zadovoljno | gladil brado in brke.Urnemu pa ni bilo povsem | A |
Samo peclje je odmetavala. Ostrorogi pa je | zadovoljno | gledal in je ni hotel motiti.Čez čas pa se le | A |
ostreliva.« . / . / stran 145 . / Ostrorogi se je | zadovoljno | posmejal: »Nič ne bova streljala, Ris.Prijazno | A |
oziral na dno svojega drevaka, se smehljal in | zadovoljno | brundal predse. »Hej!« Sulec se je stresel. | A |
se je branil Lisjak. »Ti pa jaz povem,« je | zadovoljno | položil Jelen roko na ramo mladca.»Če bi jaz | A |
Ostrorogi Jelen še malo postal na pristajnem brunu. | Zadovoljno | se mu je razžaril obraz in zasvetile so se mu | A |
In sta odšla. »Se je le vdal,« je | zadovoljno | ponovil še enkrat sam sebi Ostrorogi, ko se | A |
stran 9 . / Ostrorogemu Jelenu se je oko | zadovoljno | zaiskrilo.Pogladil si je sivo brado in se zamislil | A |
ha, ha!« se je oddahnil Oprezni in se hkrati | zadovoljno | nasmejal: »Hrisá ‒ zlato ‒!« Srnjak se je začel | A |
dlan globoko zapičila v mehak les. »Hm!« je | zadovoljno | prikimal Ostrorogi. »Tak strel bi prebil tudi | A |
črnolasa vzhodnjakinja vzela v roke, jo povonjala, | zadovoljno | prikimala in rekla: »Če vam je prav, bi svojo | A |
opojne pijače. Pokusil je sladko rdečino, ji | zadovoljno | prikimal, potem pa vprašal: »Si kaj izoprezoval | A |
molčé pritrjuje njegovim besedam, in zato je | zadovoljno | ter svojega nasprotnika izpod na pol povešenih | A |
Gospodje!« začne gospod Jerebica in Krakovčanje | zadovoljno | prikimajo, da jih kdo z gospodi nagovarja. | A |
velike žlice Manica doma še ni videla - in je | zadovoljno | opazoval, kako je roj sedal na nizko vejo v | A |
« jo je učila mama. Vstopil je Cena, ki je | zadovoljno | ogledoval Marka v Pečeh: »Sveti Marka bo jutri | A |
rečem Jožu, se bo že naredil in bosta z Rezko | zadovoljno | živela, ampak Marko ni.In gotovo bi se bila | A |
stotniku« pogodu! Zdaj se mu obraz razsveti, oči | zadovoljno | gledajo na krožnik, roke polagano razvijajo | A |
lahko sami popravite!« »To se ve, da!« rekel je | zadovoljno | Koren.»Boljših si ne morem želeti. | A |
koncu mize, kjer je stal njegov kozarec, ter | zadovoljno | tlačil tobak iz obrobljenega mehurja v svojo | A |
še kaj v žepu razen krušnih drobtin!« Tako | zadovoljno | mrmraje je odšel v hram. Hrast je bil krenil | A |
hvala Bogu; pri nas samo zdražbe dela,« odgovori | zadovoljno | krčmarica. Medtem so bili že skoro vsi svatje | A |
dobra kupčija mu je bila v mislih in naposled je | zadovoljno | in radostno potipal dvakrat, trikrat žep v debelem | A |
stopil v ris. »Luka ni tat,« dejal je skoro | zadovoljno | sam pri sebi, »če ne, bi bil odgovoril, kakor | A |
to je pravo!« Reza pa je prikimala veselo in | zadovoljno. | Oče se ni zmenil za ta pogovor. | A |
vendarle povšeči tukaj v Grmu. Le-ta se je | zadovoljno | nasmehnil. Prav istega dne pa je po večerji | A |
mnogo gospode in« ‒ pri tem je graščak dlesknil | zadovoljno | z jezikom ‒ »nekoliko lepih gospa.Plčarje-1677 | A |
duhovniki ni posebnih simpatij. Učitelj je poštarju | zadovoljno | šepnil na uho, toda oprezno in tako tiho, da | A |
ne maral!« »No, vendar!« deje notar malone | zadovoljno. | »In zato pritrdiš tudi ti, da je ukrenil Vrbanoj | A |
ga kličejo tja; nekako začudeno, ali vendar | zadovoljno | je poslušal, ko mu je stari častitljivi župnik | A |
Cilko, živela sta drug poleg drugega mirno, | zadovoljno, | da ne rečemo: srečno.On je bil resnično srečen | A |
neumni ‒ ljudje?« »Nisem li pravil!« pritrdil je | zadovoljno | Molek. »Pa jaz sem kovač; s tem dovolj zaslužim | A |
vedenju, nego nadaljeval pripoved, kako je sodišče | zadovoljno | z njegovim skrbnim varstvom. A nekoliko dni | A |
Grabnu. Tudi Tomaž je čul časih to govorico in si | zadovoljno | mel roki.Proti hčeri ni zinil nikdar besedice | A |
sobo in na posteljo. Zleknil se je še en pot | zadovoljno | po mehkem ležišču, zavzel globoko, a potem vendar | A |
mešetarja. »No, bo že, bo že!« kimal je ta | zadovoljno. | »Sedaj pa pojdiva lepo venkaj, ti naprej, kakor | A |
»Torej vendar, vendar!« šepetal je Miklavž | zadovoljno. | Ali druga skrb se ga je lotila v tem trenutju | A |
žival: neumorno, potrpežljivo, z malenkostjo | zadovoljno; | in kako je ta žival ponižna!Oslica je nekoč | A |
Pri zibelki sedi lepa, vitka, črnolasa gospa. | Zadovoljno | in ljubeznivo gleda na zibelko in spremlja detetovo | A |
velikih brkastih jastrebov (sópov). Slovogoj jih | zadovoljno | gleda in pravi Samoradu: »Odkar sem se razstal | A |
dobrote. Tako žive ti ljudje mirno, zdravo in | zadovoljno. | Svobode pač nimajo; ali tega noža, nabrušenega | A |
Potlej se je omožila in živi zdaj bolj srečno in | zadovoljno | kakor jaz, samec.Čez dolgo časa sem se sešel | A |
pravilno kakor drugi ljudje. Zdaj prvič sem se | zadovoljno | ogledoval v zrcalu; brez strahu sem gledal vsem | A |
v lekarni. Slabša je bila, vendar sem živel | zadovoljno, | ker ob svojem zaslužku.Pisal sem gospodu v Reko | A |
sam ni vedel, kaj mu je narekovalo te besede. | Zadovoljno | ju je gledal in od vsepovsod mu je pozvanjalo | A |
se lahko pobahal, da je preprosil Bogataja. | Zadovoljno | je odkrevsal v hrib, se zdaj pa zdaj ustavil | A |
tolažbo. Čutila se je za nekaj trenutkov spet | zadovoljno | in potolaženo.Saj ji je notranja slutnja pravila | A |
Edvin tako pošten mladenič. Tako je bilo vse | zadovoljno | in veselo v Mirnem dolu in v gradu; samo to | A |
Ali tudi občinstvo zaleško je bilo lahko | zadovoljno | z vsem, kar je bilo videti, in razvajeni niso | A |
imeli srečo, tako da smo mogli zmerom pošteno in | zadovoljno | živeti. Moja poglavitna skrb sta bila Tone pa | A |
Moja teta, dobra žena, nasmehovala se mi je | zadovoljno | in mi čestitala; namerjala mi je zdaj tega, | A |
njena hčerka, da jo je lepo videti. Vse je bilo | zadovoljno, | samo da bi to dolgo trpelo! A gospa je bila | A |
hiši tudi prilično doto. Živel je z njo mirno, | zadovoljno | in srečno do smrti.Ker so mu sosedje preveč | A |
z vsemi vasmi, hišami in poslopji.« Krese se | zadovoljno | namuzne: »Kdor ima toliko sveta, ima gotovo | A |
potrebe in torej tudi svoja povelja.« Peter veli | zadovoljno: | »Moja Žgonja ali kako se ti že pravi, ti govoriš | A |
Sum in strah mineta celo lisjaka Valkerja. | Zadovoljno | se zareži in reče Lenkarju: »Zdaj verjamem, | A |
več let, ali to se ve, da dosti manj udobno in | zadovoljno | nego prejšnje čase.Brez uspeha je tožila svoje | A |
žalostno v bledi obraz, ona vame pa smehljaje se | zadovoljno, | kakor da sedi poleg ljubega. Najprej mi je priznala | A |
kupila domačijo, je živela na Melniku mirno in | zadovoljno | že kakih deset ali enajst let.K hiši je spadala | A |
gospodarja kakor drugi služabniki. Užival je | zadovoljno | in v slast tudi netečno in včasi skoraj gnusno | A |
Ko se ozre, stoji Meta zraven njega in se | zadovoljno | smehlja.Vrže se ji pred kolena tako ginjen, | A |
in omikano nevesto, s katero bo lahko živel | zadovoljno | in srečno; sprejel jo bo kot svojo hčer in jo | A |
premožno hišo k dobremu možu. Kakor slišim, živi | zadovoljno; | če se čuti srečnega tudi njen mož, nisem vprašal | A |
Micko za ženo in živi z njo že dve leti prav | zadovoljno | in srečno. Sosedje pripovedujejo čudo, da se | A |
poroki je zanaprej molčal in živel zopet mirno in | zadovoljno | s svojo rodovino. Preteklo je nekoliko let. | A |
razžalile, še veselil se jih je in se režal | zadovoljno: | »Znanci zabavljajo, ker so mi nevoščljivi.« | A |
14. Ljudje so sezidali lepo cerkev in dejali | zadovoljno: | »Tukaj bomo odslej Boga častili.«Hudič postavi | A |
prigrizek, ki mu ga je bila dala mati za na pot. | Zadovoljno | ga je použil in se napil hladne studenčnice | A |
pričela brisati solze z lica. Kekec se je muzal | zadovoljno, | ko je videl, da je potolažil sestrico.In resnično | A |
Menica,« je odvrnil Kosobrin in se je namuznil | zadovoljno, | ko je videl veliko radost na obrazu sirotne | A |
je še bolj šopiril med kokoš- kami, ki so | zadovoljno | čebljale okrog njega.A to veselo kikirikanje | A |
se ni ganil več in je bil mrtev. Kekec se je | zadovoljno | namuznil in stopil k Meni, ki ga je gledala | A |
poslušal. »Spi, spi mala sirotica,« si je dejal | zadovoljno. | »Ničesar ne sluti, da pride v vas čez nekaj | A |
videl vse to in si je mel roke. Smejal se je | zadovoljno, | ko je pripovedoval o svojih zgodah in nezgodah | A |
jagod, ki se jih bo danes nazobala do sitega, in | zadovoljno | se je smehljala.Zdelo se ji je, da že dolgo | A |
pri miru!« Tako je modroval Kekec in se je | zadovoljno | muzal sam pri sebi.Že sta stopila v gozdič in | A |
Pehta niti najmanj ne sumi. Zato se je tako | zadovoljno | muzal in si mislil sam pri sebi: »Pa sem jo | A |
‒ »Zgodilo se je spet nekaj,« si je govoril | zadovoljno. | »Zdaj pa pridejo ljudje in me dregnejo: prerokuj | A |
je videl, da teče voda prav na njegov mlin. | Zadovoljno | se je vsedel v kot za peč in je spregovoril | A |
proti vasi. »Božjaki mi ne uidejo,« je govoril | zadovoljno | in si mel roke.»Ko se znoči, se vrnem in jutri | A |
Beli Peči lično hišico, kjer je Marijandelj | zadovoljno | gospodinjila in se veselila lepega življenja | A |
javkanja in vreščanja razježenih paglavcev. | Zadovoljno | je puhal sivkaste dimčke iz svoje čedre in čakal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |