nova beseda iz Slovenije
šetal po tej soteski, da bi srečal ‒ njo; ta | zadnji | pogled pa ga je skoro umiril.Ono ponosno dviganje | A |
mladega ljudstva: gospodične in mladi gospodiči, | zadnji | iz onih krogov, iz katerih so se rekrutirali | A |
kreg še nekoliko časa, in ko so pozneje kot | zadnji | korakali v majhnih gručah navzdol, dejal je | A |
Zaradi katere pravde?« vprašal je Hrast, kateremu | zadnji | pogovor s Tilhom ni bil več v mislih. »I no | A |
vedel, da pri njem skopost in lakomnost nista | zadnji | med merodajnimi strastmi. »Prašal nisem,« reče | A |
Ha, ha!« Župnik se pri | zadnji | prijateljevi opomnji ni smejal, nego bliskoma | A |
izvrstno vino, klasična jed, kdo ve, kdo ve! Pa k | zadnji | gonji pojdem!Ali vi niste lovec?« | A |
zamišljeno vžigal smotko, ki mu je ugasnila v | zadnji | minuti, ko se je razpravljala ta novost. | A |
od gosto obraščenih gozdnih robov so odmevali | zadnji | zvoki župnega zvona, ki je pel sedmo jutranjo | A |
kajne, kapitanuš?« reče gospod Orel, korakajoč v | zadnji | vrsti.Stotnik odgovori samo nalahko. | A |
Vrbanoj. Pavel je storil, kakor da je preslišal | zadnji | opazki. »Pa gospoda Frančiška iz Babinega | A |
Vrbanoj pogleda najprej v časopis, kaj poročajo | zadnji | brzojavi, potem prečita prvi stavek uvodnega | A |
Sedaj vstopijo trije: ženska, pisar in sluga. | Zadnji | obstane pri vratih, pisar sede k mizi, ženska | A |
notarjem in domačim beneficiatom, omenil je | zadnji | zadovoljnega lica: »Da, da! | A |
tožil za denar. In ta vknjižba je tretji ‒ | zadnji | del mojega romana ali, če hočeš, moje tragedije | A |
deklico samo, katero je minil ves pogum pri | zadnji | varuhovi grožnji. Otroški dohtar! | A |
možitev do polnoletnosti Maničine nemogoča. Ta | zadnji | udarec ‒ odbita prošnja ‒ ta je bil prehud. | A |
danes; samo visok in gost les ju je senčal na | zadnji | strani in, kadar je pihal močan jesenski veter | A |
iz zadnjega okna se vidi na vrt in zlasti na | zadnji | vhod; po prednjem ne bo nikdo prišel.Tja na | A |
krčmar Zabrdnik je bil ravno počasi odmolil | zadnji | očenaš za »eno srečno zadnjo uro« in zopet pipo | A |
Zakaj ne?« vpraša Rogulin. »Vaš stric ni šel | zadnji | čas nikdar tja, dolgo let ne, in gotovo je imel | A |
pohod dveh prijateljev na Žerinjah ni ostal | zadnji. | Zahajala sta pogosto tja, bodisi vkup, bodisi | A |
predla vso pot in, ko je skozi Radovlje proti | zadnji | Zabrdnikovi hiši dirjal na konju, bil je tako | A |
grof, vi niste prvi, ki to govori, in niste | zadnji, | « reče Vinko ter stopi raven ko jelka za korak | A |
hitro vrniti se v domačijo. Tukaj so bili vsi | zadnji | dogodki še tako novi, slikar pa je sklenil svoj | A |
iskal. . / . / stran 154 . / Kar naleti na | zadnji | strani na besede: Aleksander je včasi jako | A |
težko iznebim onega pikrega čutja, ki so mi ga | zadnji | dogodki zapustili kot pekoči sled v srcu.Mnogo | A |
Kam? To je premišljeval tudi Miha in to je bil | zadnji | poetični sen nadepolnega mladeniča. NA STAREGA | A |
ga pokopali ‒ brez joka, brez solz. Njegov | zadnji | gospodar je dal staremu mežnarju sedem grošev | A |
mesta na kmete, kjer pod senčnim kapom še leže | zadnji | ostanki belega snega in kjer ob gozdovem robu | A |
sta službovala mlad učitelj in star cerkvenik. | Zadnji | je opravljal tudi orglanje v cerkvi ter poučeval | A |
potem sobo in kamrico v približju; celo pod | zadnji | kozolec gre, ki visi ves po strani in katerega | A |
priča s svojim sivim skalnatim pobočjem, da je | zadnji | važni del premoženja prebivalcev te doline, | A |
Tomaž še stisnil dvajsetico v roke, prisluženo | zadnji | teden. »Zbogom, oče!« | A |
poprom posute. Jed je šla Klandru v slast; | zadnji | je odložil žlico in se tudi proti staremu zakonu | A |
zadnjikrat; in potem bi me ti zakopal tja v | zadnji | kot pod tisto veliko kad ‒ tam, kamor je stari | A |
in kako se tvezajo vse dušne moči in tvezajo | zadnji | novci za dobiček, katerega neverjetnost lahko | A |
ker ga je oskrbnik prav resno opomnil, da je | zadnji | čas za odhod, sicer se mu utegne pripetiti kaj | A |
žepe. Ko se na robu pripogneta, da pobereta | zadnji | zlat, sune ju oskrbnik na vso moč od zadaj, | A |
da izpove resnico? Čemu je storil to stoprav | zadnji | dan pred obravnavo?Čemu je dal pri obravnavi | A |
večji pa nemo gledajo. »Zastrupil se je, | zadnji | čas je bil tako čuden,« tako jim poreče.To jo | A |
počivati v hladnem grobu, dokler bi ne izumrl | zadnji | tvoj rod.« Globoko ganjen utihne sivolasi | A |
sužnosti. Ta tajni pot je bil torej našim kmetom | zadnji | up, zadnja rešitev. Proti večeru je | A |
Serajnik je bil začel zaradi nesrečnih udarcev v | zadnji | turški vojski kaj hudo bolehati.Neskončno ga | A |
grob. Z očetom Serajnikom se je podrl tudi | zadnji | zid, ki je še edini, tako so mislili ljudje | A |
l. 1476, 1478 in 1480 med Slovenci. Posebno | zadnji | dve leti sta med koroškimi Slovenci s krvavimi | A |
kamnite potomce. . / . / stran 66 . / (Vedno smo | zadnji | na svetu, pomislim, vedno zadnja živa snov, | A |
in vitkih predic. Rebričasti oboki se lomijo | zadnji. | Titanova usta. | A |
poslušali. Naj bo, kakor je, jaz nisem prvi in | zadnji | tudi ne bom.« »Podajte mi roko, nesrečni prijatelj | A |
še sem samo v mislih grešila; še je čas, a | zadnji | čas, da bežim pred skušnjavo, pred njim, ki | A |
bodi moja!« Zdaj je bilo čas bežati Zori, | zadnji | čas; držala jo je nevidna moč; obsedela je in | A |
dišala. In tako so dobili po vrsti vsak svojega; | zadnji | je bil, kakor se spodobi, sam gospodar na vrsti | A |
ti poči srce, vedi, da nisi prvi in da tudi | zadnji | ne bodeš! O žalostna, krvava ironija! | A |
utrujen zaspi. Zdravnik migne, da zdaj je čas, | zadnji | čas.V spanju ga prenesó v Mirni dol. | A |
jo, prijatelj, in bodi srečen z njo. To je | zadnji | svet, katerega ti dajem na pot.In ko bodeš srečen | A |
moški in ženske, mlado in staro, vsevprek. | Zadnji | med njimi izstopi mirno, ponosno pravi velikan | A |
Deklica mu molče prikima. Zdaj je bilo Marku | zadnji | čas, da odide; ali v tem trenutju mu skipi prepolno | A |
Somrak zopet v pogovoru. V Somrakovi hiši je bilo | zadnji | čas, da gre skrbni gospodar gor ‘na izbo’ pogledat | A |
ve, bom te še kedaj! Komaj je bil umolknil | zadnji | glas te pesmi in že je slonela Metka na prsih | A |
s sveta; prvi glas njegov je jok ‒ zdihljaj | zadnji! | Od zibeli do groba, koliko truda in skrbi, koliko | A |
prihajali tudi odrasli ljudje, ki so pobirali | zadnji | sadež po njivah, ogrevat si otrple roke pri | A |
zdaj je bila sama brez pomoči v tujem mestu, | zadnji | novčič izdan; obleka, postelja, orodje vse prodano | A |
Evelina, vsa obložena. . / . / stran 52 . / | Zadnji | časje bil že, ker midva z otrokom se nisva bila | A |
Proti jutru se je že žarilo nebo. | Zadnji | čas, da se ločiva, brez pomude!Kratko, težko | A |
brez imena, brez spomina? Dosegli so, kar je | zadnji | namen vsega bitja in gibanja na svetu ‒ pokoj | A |
besede? ‒ Berite, kar vam poroča ona v svoji | zadnji | uri.Naj vas ne motijo moje črke. | A |
jasnim nebom, tja proti večernim goricam, kjer | zadnji | sončni žarek umira. Zbogom, Milan, zbogom! | A |
ta bela kepica; nihče ni vedel, da je ta sneg | zadnji | ostanek nesrečne vile. | A |
Eni je izbil z glave pečo, drugi pa iz ust | zadnji | zob, ki ga je še imela.Logarjevim niso mogle | A |
Ko odbije enajsta ura, velim: »Zame je | zadnji | čas, da se dvignem; če vas je volja, pojdiva | A |
nekako plaho: »Pač ste prav pogodili, da je | zadnji | čas odriniti.Tako kasno jaz sploh nikoder rad | A |
dolenjskim graščakom niso zdele surove in sramotne. | Zadnji | prijatelj jim je bil, kar jaz vem, žlahtnik | A |
poliče stare mere. Ko mu je zdrknil po grlu | zadnji | požirek, je zahvalil Slovence z dolgim govorom | A |
Napadal in odganjal jih bo sedem let. | Zadnji, | poglavitni boj se bo vršil osmo leto na Ljubljanskem | A |
polastil strah, da zapusti, preden mine stoletje, | zadnji | seljak našo očetnjavo in da zamre potem poslednja | A |
Ljubljane mu je naznanil, da so našteli v nji o | zadnji | splošni popisnji dve sto in petdeset tisoč domačih | A |
248 FORTUNATOV 324 POPOTNJA 346 IGRAČICA 365 | ZADNJI | DAN 378 KRANJSKA JEZA Vinorodni, prijazni hrib | A |
malopridna drhal. . / . / stran 149 . / Njen | zadnji | gospodar je bil prav pošten, celo jako bogoslužen | A |
bom tožil, če sprejmem obresti ali prvi ali | zadnji | dan leta.Brata svoje žene bom imel za svojega | A |
mislim rok križem držati.« Te besede ublažijo | zadnji | ostanek nevolje, katero sem čutil do Maričke | A |
/ stran 300 . / Jaz ne bi bil ne prvi ne | zadnji. | Greh bi odložil pri spovedi. | A |
če se mu ponuja, kakor meni, kaj dobrega. | Zadnji | čas je, da grem.Moji ljudje so se naveličali | A |
prisrčno ga ljubečo Lenčko. . / . / stran 378 . / | ZADNJI | DAN Nad Potokom stoji krčma »pri Rekarju«.Glasne | A |
nikoli, ali tako grozno mršav in upaden kakor | zadnji | čas pa tudi ni bil, odkar sta se vzela.Najbolj | A |
požrla. Popisani so bili že vsi listi, samo na | zadnji | strani je bilo še prostora ravno za en dolg | A |
ajslabeje v Tončkovi o možu, ki ga je sesala kača. V | zadnji | Jernejčkovi bi se reklo po narodno: Enkrat sta | A |
rastejo trije mežikeljni; dva sta rumena, a | zadnji | je rdeč.Da bi imela tisti rdeči mežikelj, pa | A |
je stalo tik nad belimi snežniki, in njegovi | zadnji | žarki so poljubljali tiho zagorsko dolinico | A |
Sonce se je nagnilo k belim goram. Njegovi | zadnji | žarki so se iskrili nad vrtom in nad drevjem | A |
gledali vseokrog beli snežniki, ki so se kopali v | zadnji, | plameneči zarji.Kekec je bil pobit in se je | A |
videl Menino glavo že blizu. Pa je bil tudi že | zadnji | čas, da je prišel že tako visoko.Zakaj tisti | A |
Veš kaj, Mojca? Pojdiva domov! Danes smo | zadnji | dan z Rožletom skupaj.Jutri zarana odžene živino | A |
niti maše ni mogla udeležiti. Tiho je sedela v | zadnji | klopi in premišljala, kaj naj ukrene.A takoj | A |
Dobrih pet sem mu jih že prižvižgal z leskovko po | zadnji | plati, ko sem ga lansko po letje srečal tu v | A |
jutri ne!« to je sklenil, ko je videl, da je že | zadnji | čas za odhod.»Ovce poženem dol na cesto; bodo | A |
najmanj pa oče in sosedovi. ‒ Hej, kar grem, | zadnji | čas je.Ovce so prišle brez pastirja domov. | A |
sem si postlal,« je godrnjal Gab na listju. » | Zadnji | košček kruha sem zdajle pojedel.A kaj bom imel | A |
gobcu capljajočo ovco, že se je postavila na | zadnji | nogi in preskočila zadnjo ograjo.Gab jo je še | A |
sta oprezovala in poslušala v črno, gluho noč. | Zadnji | mračnik je vzfrfotal nad njunima glavama mimo | A |
izletniki; ob nedeljah je življenja, da je kaj. - | Zadnji | voz priškriplje na dvorišče, kakor gora naložen | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |