nova beseda iz Slovenije
prikradejo pomisleki, se že začnejo kompromisi - | vstati | je treba prav previdno in trhlobne noge prestavljati | A |
zdaj bolje?« je vprašal. Veronika je poskušala | vstati. | Mislila je, da ji bo Miloš branil, a se je zmotila | A |
nogami in se večkrat zganila, kot da hoče sunkoma | vstati. | Od onih treh se nobeden ni upal naravnost ozreti | A |
ko je pomislil, da se bo končno le že dalo | vstati, | tako globoko zaspal, da ga je kar vrglo pokonci | A |
a skeleča bolečina v prsih ga ustavi; hoče | vstati, | a je brez moči ...Kaj bo z njima? | A |
jutro pa je bil Veján tako slab, da ni mogel | vstati. | Stopil je sicer na noge, ali opotekel se je | A |
postelji, zehalo se ji je in ni se ji hotelo | vstati. | Minka je ležala mirno, roke na prsih | A |
Zgenila se je in je zavzdihnila; ni mogla | vstati, | zableščalo se ji je.Tedaj se je zasvetilo dvoje | A |
»Čas je,« si je mislila. »Treba je | vstati | in se napraviti!«Toda glej, glava se ni vzdignila | A |
nobeden drugi! Daj mi roko čez mizo, če se ti noče | vstati! | “ Hudo se mi je storilo, da mi ni privoščil | A |
povest je povest o siromaku betežnem, ki vstaja, | vstati | ne more.Kolikor je dolin in kotlin po teh lepih | A |
tako hitro in krepko, kakor da je bila hotela | vstati | in pobegniti. ”Kaj, Alma? | A |
razkričala. Ni ji bilo po volji, da so se smejali; | vstati | bi bili morali ter z zariplimi obrazi in bleščečimi | A |
”Zdi se mi, Tinka, da si bolna.“ ”Ne morem | vstati. | “ Umolknil je in je hodil po sobi. | A |
Nogé so se mi tresle tako močno, da nisem mogel | vstati. | Odgovoril pa sem razločno, da sem poslušal čudoma | A |
vekomaj. Samo še troje jih je bilo pred menoj; | vstati | sem hotel, nisem mogel.Ko sem odprl usta, se | A |
lahko bral ob nji. Vedel sem, da bo treba zgodaj | vstati, | zato sem zatisnil oči, da bi zaspal.Kadar jih | A |
Prazniško oblečena je sedela za mizo, ni si upala | vstati | in tudi ne odpreti duri.Jokala bi, ali tudi | A |
-- Saj ne moreš | vstati, | Nina, in vihar je zunaj ... -- Odpri okno! | A |
jih ne sme slišati človeško uho. Dovršil je, | vstati | je mislil - ko se je zgenil, se je vse zamajalo | A |
koncipient Vran. Ana se je sklonila, kakor bi hotela | vstati, | in mokrota ji je zalila oči.Hotela je odvrniti | A |
so se pregibale nemirno po odeji in hoteli so | vstati. | A moči so jih ostavile, zatisnili so oči in utihnili | A |
vedno razjarjeni Primož, ki ni mogel nikdar | vstati | izza mize, da bi prej parkrat krepko ne udaril | A |
... Počasi dene nogé izpod odeje in poskuša | vstati. | Ah, starost, onemogla starost! | A |
postelji proti oknu. ”Zdaj pa bom moral hitro | vstati, | brž oditi! Jezna je name Olga.“ | A |
vse od začetka do konca! ... Hitro bo treba zdaj | vstati, | brž oditi!... In sanje so bile morda samo tista | A |
križpotu. Sedel je sključen na poti in ni mogel | vstati, | zakaj težko butaro je imel na glavi.Ali v daljavi | A |
je domači zvonec, ki je klical, da je treba | vstati. | Vstala je, pa se sesedla ob postelji in se onesvestil | A |
Lipe je bil odšel, kakor skozi meglo je videla | vstati | svojega moža, prijeti kozarec in ga treščiti | A |
za lase, in bolečina vrne Jerici zavest. » | Vstati | moram!« si misli. »In takoj,« pravi | A |
domislila Katre in se vzpela kvišku. »Moram | vstati! | « se ji je izvilo hripavo iz grla. »Vstati | A |
vstati!« se ji je izvilo hripavo iz grla. » | Vstati? | « se je začudil mož. »Ti ne smeš, ti ne moreš | A |
»Huda bo, tepla me bo. Moram | vstati! | «In s strahu polnimi očmi je strmela na vrata | A |
Kaj,« je rekla, »ta pritepenka res ne misli | vstati! | « »Ne more!« je dejal Luka temno. | A |
prosilo zunaj. Mitničar se je dramil in poizkušal | vstati. | Golcalo se mu je, z nogo je zadel ob mizo in | A |
imam v pljučih,« je dejal Peter. Poskusil je | vstati, | stal, a je omahnil čez mizo.Gradnik se je treznil | A |
ki ji ne ve imena; sluti moči, ki bi mogle | vstati | in spremeniti ves dosedanji red, družbeni in | A |
globokega spanja. »Bodi brez skrbi, ni še treba | vstati. | « Stekla sva v šolo z veliko skrbjo na | A |
ležala kakor kup nesreče. Verjetno nisva hotela | vstati | zato, ker sva bila preveč razočarana nad letenjem | A |
Mimo je prišel vaščan iz Most in nama pomagal | vstati | pokonci. »Ja, kakšna pa sta! | A |
Drugo jutro me je zbudil rahel klic: » | Vstati | je čas!«Dan se je komaj delal, ko sem že tičal | A |
ki se je začul iz sosednje stanice: »Marička! | Vstati! | « V čumnati, kjer sta spala oče in mati, je imel | A |
mislil več ni! Še preden se je mračilo, je hotel | vstati. | »Danes zopet pride!« | A |
oči. Bila je že tako slabotna, da ni več mogla | vstati | iz postelje, zategadelj je knezu Metternichu | A |
nemški gospodje mogli sedaj iz slovenskih grobov | vstati, | to bi se čudom čudili nad svojimi potomci, ki | A |
kakor bi je ne videl. Tudi se mu ni mudilo | vstati | in nikakor ni kazalo njegovo obnašanje tiste | A |
podajte gospe Ani Rozini roko, da bode mogla | vstati! | Naša volja ni, da bi klečala pred nami!« | A |
Roka na mizi se mu skrči v pest. Poskuša | vstati, | ali tedaj ni imel moči. »Lesovéj, Lesovéj!« | A |
Ernest. Ali bil je tako prestrašen, da ni mogel | vstati. | Otrpel je obsedel na svojem mestu, ko se je gost | A |
Počasi je izgovarjal zlog za zlogom. Poskušal je | vstati. | Vidno mu je kri zapuščala lice, da je bil takoj | A |
zvrnil po sobi. Obležal je na podnici in niti | vstati | ni skušal, ker je dobro vedel, da bi mu morali | A |
bodem šla - v samostan!« Ona je plaha hotela | vstati: | »Tiho, Lucija, tiho! | A |
pogledati tja, da bi ne videl njene revščine, a tudi | vstati | si nisem upal, ker sem se sramoval, če bi množica | A |
živega!« je dejal radostno. »In zdaj ne more | vstati. | « »Vzela ga bo voda,« je izpregovorilo dekle | A |
Prebudil se je mladenič ter prestrašen skušal | vstati | izza mize. Zapustile pa so ga onemogle moči | A |
njega kraljestva. Ali trgalo ga je po udih in | vstati | ni mogel. Oni pa je nadaljeval: mOstanite torej | A |
kanonik Amandus, mdà, žalostno je, ko ne morem | vstati | in vas kakor nekdaj odvesti v temni gaj.Pomagati | A |
bi govorila,l pravim, mjutri bo treba zgodaj | vstati! | Pojdiva spat, da laže vstaneva!l | A |
Le vstani in v Boga zaupaj!l Poskušala je | vstati, | pa ni šlo; takoj je zopet zlezla na brezov kup | A |
k postelji. Deklica se je zvijala in hotela | vstati. | Pa ni mogla, ker se je je oklepala koščena roka | A |
mnogo opravila v hlevu. Na vse to sem moral | vstati. | Ko stopim na luč, spozna me volar Tone in zakriči | A |
Sem še v postelji.« »Boste morali | vstati, | gospod Rogovila.Je priporočen in morate podpisati | A |
droban in nevelik človek srednjih let, hotel | vstati | in se zahvaliti za pogostitev in marsikatero | A |
ne bo nič!« je ženska odločno rekla. »Poskusi | vstati! | « Bil je kakor otrok. | A |
pade: ko se zve, je prekesno in ne more več | vstati. | « Opat se vendar ni mogel pomiriti. | A |
Poje, pije kje in misli, da prvi izza mize | vstati | ne sme.« »Ali pa je kaj izžežnjal in | A |
tesen razpostavljeni lovci. Tudi Jelen je skušal | vstati, | da bi spet posegel v boj.Pa ni mogel. | A |
Najrajši bi že legli, pa se jim ni ljubilo | vstati | in si postlati ležišča.Naenkrat pa, ko bi trenil | A |
Kodrolasko. Sinjeoki se spočetka ni ljubilo | vstati. | Ko se pa Bevsk le ni nehal naraščati, ji ni drugega | A |
trebuh. Nosati pa je padel vznak in ni mogel več | vstati. | Z največjo težavo se je zavlekel do ognjišča | A |
je trudoma dvignil, da je sedel na ležišču: » | Vstati | mi pomagaj in ven na mostišče me pelji.« »Sedaj | A |
ljubilo. S prvim svitom so morali pa že spet | vstati. | Pretegnili so si kakor od stepenosti omrtvičene | A |
zamahi metali v močnejše živali, ki so skušale | vstati | in pobegniti. Nato je pridrvela čez rob tropa | A |
Obnemogli starec Ostrorogi Jelen je hotel | vstati, | da stopi na svoj vrh, razprostre roke in blagoslovi | A |
Ni ga več v gnezdu, zakaj nisi hotel sinoči | vstati, | France!« ropoče Blaž. Nande vstane in reče deklici | A |
Spotakne se in pade. . / . / stran 28 . / | Vstati | ne more, lesena noga je trda.Zadremlje in spi | A |
stare kosti se ji nočejo vdati, pade v sneg. | Vstati | ne more, sama je na polju, nikogar ni, da bi | A |
66 . / Marsikdo, ki je imel drugi dan zgodaj | vstati, | jel se je meniti, da bi bilo dobro domov pogledat | A |
je njegovo obnašanje od nekdaj. Hotel je kar | vstati | in oditi, ali sedel je kakor pribit in pil. | A |
so ga pa popolnoma zaseli, tako da ni mogel | vstati | in pobegniti.Brezupno se je oziral po krakovskih | A |
dobrem spominu. Več ko enkrat ga je bila volja | vstati | in stopiti med hlapce; ali vselej ga je neki | A |
Peter spozna ‒ cigana. Hotel je od kraja | vstati | iz svoje postelje in oglasiti se staremu znancu | A |
zdajci je bilo mnogo krepkih rok, ki mu niso dale | vstati. | Ne dolgo in tudi oni trije so ležali. | A |
bolan. Glava me je bolela tako, da nisem mogel | vstati. | Obležal sem za več časa, vročinska bolezen se | A |
se pred nočjo ne bo vrnil... Marko je že hotel | vstati | izza smrekovih tršev, kjer je pretičal vse večere | A |
Še prestopil se ni. Hotela je | vstati | sama od sebe, stopiti k oknu in mu voščiti dober | A |
potrka na okence. Ve, kdo je, pa danes ne misli | vstati | ne odpreti okna, danes ne ter nikoli več ne | A |
Veš, kaj govorim?« Deklica hoče s tal | vstati. | »Kleči!« zagrmi oče. | A |
pasti pod nogami drugih in pohojenih nikdar več | vstati. | Konji in ljudje so drli naprej; kdor je prišel | A |
silo ž njimi govoril. Drugo jutro ne morem | vstati. | Kmet je imel usmiljenje z menoj. | A |
septembru in oktobru. Tačas mora vsak opolnoči | vstati | in mlatit iti.Vsi enako jedó, vsi enako delajo | A |
ničesar storiti. Tekmec je zastonj poskušal | vstati | in svojega nasprotnega soseda po mačje nenadoma | A |
« vzkliknila je gospa in prestrašena hotela | vstati. | »O, nič, nič, le sedi, mama!« | A |
njenem sicer tako mehkem obrazu. Hotela je | vstati | in stopiti ven iz lope, pa Ana jo potegne s | A |
jutranjega sonca posegli v dolino, ni hotel | vstati: | čakal je nečesa drugega, o čemer je vedel, da | A |
obrazi spremenjeni. Ženin, ves togoten, poskuša | vstati, | toda posreči se mu samo na pol.S tresočim glasom | A |
sem vesten trgovec in se držim svoje pogodbe. | Vstati | morate!« »Saj se ne morem držati pokonci, gospod | A |
dvorane, potlej pa naglo odidejo. Rudovar poskuša | vstati, | vendar sedi na stolu, kakor bi bil pribit. | A |
naših vrstnikov, in nekoč po tvoji smrti utegne | vstati | strog učenjak, ki neovržno dokaže, da si posnemal | A |
koncu robatega, strmega grebena je treba kvišku | vstati | in se oprijeti gole stene Velikega Triglava | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |