vrag (501-600)

vračati zmerom in zmerom nisem utegnil. Čakaj me,	vrag,	čak, ti bom že eno naredil, kozača, da ne boš	A
kopačo in si mel roke, da bi prste ugrel. »	Vrag!	Dve pedi globoko, zadosti je, kaj bi zmrzoval	A
boš ti pameten, nikdar je ne bo imel Marijan,	vrag	ga jemlji!Pamet imej in še nekaj časa tod okoli	A
navezal in pobral se po svetu, od koder te je	vrag	prinesel.« »Gotovo lažjo kakor vi, Marijan,	A
da me vam mora zopet on prvi tožiti! Zakaj,	vrag	vedi, jaz sem ga pustil pri miru.Kaj mi mar	A
hodim povsod, koder te ni; nazadnje te pa tukaj	vrag	drži, kjer bi te nihče ne čakal.« »Kaj mi boš	A
pisal, hudič bode to bral!« zarenči naposled. »	Vrag	ti vedi, kaj je to?Tukaj zgoraj se bere tako	A
Tako sem ji rekel. Pa	vrag	te polomi, Domen, počasi mi hodi, kdo te bo	A
stara Meta je prišla gor, kaj bi le-ta rada?« »	Vrag	vedi!« odgovori drugi, »desetine nima plačati	A
‒« »Da bi te	vrag,	jezik!Če misliš, povedi, ali pa nič!« zavpije	A
štramá in hodi po Sovovem travniku. »Čakaj,	vrag	vražji,« govori nevoljen sam s seboj, »pa tudi	A
doktorjev ključ, naj se pes obesi, saj ga ne bo	vrag	prinesel vprav zdaj.Najprej v grad.«	A
a sicer starinsko civilno oblečen. »Jaši ti	vrag	dušo!Sto hudičev!	A
preklete škrice, ki so tako natančni, kajti »	vrag	vedi, zakaj bi ne mogla oba v Zobrovi kajži	A
ravno pripovedoval to, kar ste mi vi pisali, a	vrag	me vzemi, če nisem bil takoj na pol prepričan	A
kmetje, tako je tudi ona prepričana, da me je sam	vrag	prinesel pred vaše duri.Ali ni to zares ljubeznivo	A
»Tiho, dokler vam jaz ne izgovorim, jaši ti	vrag	dušo!Jaz sem vam vendar dovolj glasno že po	A
Vi ste osel. Kaj Vas je	vrag	motil, da dajete pisma nezanesljivim osebam	A
Čemu ne daste glasu od sebe, kje ste?	Vrag	vas je dal in stvoril, kakor Hrvat kaže.« »In	A
Ko bi znal, kod Langmana iskati, da! Ali	vrag	vedi, kam ga je neslo. Kaj se je z njo zgodilo	A
pri hiši, dvoje burkle bom kupil, eno ponev in	vrag	ve, kaj so mi dekle še naročale; vem, da bom	A
stran 41 . / posebnega. Zato tudi vi ‒ vi! ‒	vrag	vas poznaj!Ali hočete, da vam povem, kaj mislim	A
ne reče ničesar kakor: »Saj menda te ne bo	vrag	daleč ponesel?« »Daleč grem.	A
ljubljeni deželi: vse to znamenje, da je bil	vrag	v zemlji in gospodar grajski zdoma. Tiho sta	A
hlapci, ali jih je zbral po vsem Dolenjskem?« »	Vrag	ti vedi!Onega, ki zraven njega jezdi, poznam	A
tvoje glave prazne, pol s slamo natlačene in pol	vrag	te poznaj kakove, potlej šele pol pametne.In	A
da človek lahko samega vraga pokliče; in ta	vrag	pomaga človeku, da vse stori, kar če.« »Kako	A
da vse stori, kar če.« »Kako se pokliče ta	vrag?	« vpraša Bojec. »Tega niso povedali.	A
Hotel jo je naglo pobrusiti, da se ne bi	vrag	njegov spremislil. »Daj mi pred mošnjo,« reče	A
grmade po gorah in naznanjevale, da se bliža	vrag.	Zdaj so šele vreli vkup, vsa dežela je bila	A
Lahi so ga vendar.« . / . / stran 104 . / »Ni	vrag,	ko jih je toliko.Saj še ose, če jih je cel osir	A
Naša dva svetilca sta zaspanca!	Vrag	ve, kam naju privedeta!Morebiti celo med vaše	A
goro: »Volkun! Kolji!« Kakor bi se bil odtrgal	vrag	z verige, se je pognal kosmatinec za Rotijo	A
hodeč tu ter tam kaj popravlja in prelaga. »	Vrag	še take hlapce!« zahudi se Anton, »kadar ga	A
da bi si posvetil, kdo tukaj leži. »Kaj te	vrag	trese, ka‐li, Štefan?Kaj mi slamo drobiš na	A
ga bodemo vsak en glažek; nocoj ne bo nikogar	vrag	tjakaj pritresel,« dostavi moj brat Tone. »Vidva	A
do tja in jaz sem bil zopet pri rojakih. *	Vrag,	dva polka sta proč! IX ANDREJ PAJK V OGNJU	A
davka in ne oddajam desetine, kakor gre? Stoj,	vrag!	Povem vam: kdor bo v moji hiši prvi strelil,	A
postajo; potem bo še pol drugo uro vožnje.« »	Vrag,	da je ni železnice!« »Preskrbite nam jo, vi	A
»Le poskusite!« »Da bi vaju	vrag!	Že zopet sta si v laseh!« hitel je sodnik.	A
me bodo menda z volitvami v miru pustili ‒ pa	vrag	ga vedi, sedaj pač velja nulla dies sine linea	A
dol. »Povejte mi vendar, gospod Koren, kateri	vrag	vas je motil, da ste pričeli take neumnosti	A
»Kaj? Igro, pomislite, igro je	vrag	vzel!A kaj vrag, ne vrag, nego jeziki, klepetulje	A
Igro, pomislite, igro je vrag vzel! A kaj	vrag,	ne vrag, nego jeziki, klepetulje so jo vzele	A
pomislite, igro je vrag vzel! A kaj vrag, ne	vrag,	nego jeziki, klepetulje so jo vzele.Gospodična	A
»Lahi?« »	Vrag	ga vedi!« Hrast je čutil, da kovaču ni nekaj	A
»Izstopim iz društva, iz čitalnice.« »	Vrag	te vzemi!« oglasi se zdaj Koren ter stopi pred	A
»Vi ste nesramen človek! Da bi ga	vrag	‒ tega pobalina!« divjal je Koren. Megla je	A
V tiste črne oči, v ta tanki život?	Vrag	ga vzemi, ako bi ne dobil ženske s temi svojstvi	A
Kajne, gospod poštar?« vzklikne na glas. »	Vrag	ga vzemi!« zagodrnja le‐ta; in ko odmeva smeh	A
Julko pa tudi nečem več v hišo! Da bi	vrag	te jezike!« Hotel je še ženi povedati	A
»Pomagajte mi, gospod, če ne me bo ubil ta	vrag«	‒ kričal je. »Kdo?«	A
»Kdo?« »Sin, ej, kaj sin ‒	vrag	je to, prekleti!Takega me je naredil ‒ tepel	A
»Pomagajte mi, gospod, če ne me bo ubil ta	vrag«	- kričal je. »Kdo?«	A
»Kdo?« »Sin, ej, kaj sin -	vrag	je to, prekleti!Takega me je naredil - tepel	A
znana, pa, ljubi moj, reci ‒ ni li res?« »Sam	vrag	vedi, Vinko, kaj ti je naenkrat prišlo na misel	A
bi si tudi piščalko; a ubogi ga nima. »E,	vrag,	spet se je strla,« vzklikne Mihec in vrže vrbov	A
tako težko je vse, tako polno; od kod pa je?« »	Vrag	ga vedi!« sopihal je postiljon.»V Ljubljani	A
»Če jih nisi ti zaprl, gotovo niso.« »Ej,	vrag,	pa že blodi kdo tu okoli!« Rekši, je užgal gospodar	A
mu je slutnja, da je Miklavž zblaznel. »Oh ‒	vrag	vedi ‒ da ni nič,« dejal je ta, težko premaguje	A
Tam pravijo, da je rejenka v Št. Gotardu ‒ pa	vrag	vedi, jaz je ne poznam in ne poznam neveste	A
ali govoriti ni mogel. . / . / stran 96 . / »	Vrag	ti pasji!Ti boš mene zapiral v hlev, čakaj,	A
pogrezne, preden nam točo naredi, nego da jo	vrag	vzame šele po toči.Sicer pa že veste, kaj smete	A
Tega nas Bog obvaruj! Odnesi	vrag	vašo čudno človeško družbo!« Oča Grmje nekaj	A
na tisto brezskrbno mestno življenje. »O, ni	vrag,	tudi jaz pojdem,« je zazvenel v njem sklep.	A
pa če ne gre drugače, se pa kam priženim. Ni	vrag,	da bi ne priženil vsaj bajte.« Na to Lovrač	A
ga peljal v mesto. »Cesta me sprevedri, ni	vrag.	« X.	A
spokorim, pa naj bo, kar hoče. Slaba baba je	vrag!	Gorje, kdor jo mora okušati.	A
puško, natrgal mahovja in zamašil vrzel. »Tudi	vrag	je ne iztakne!« se je oddahnil in zlezel pod	A
ko je preklinjal tisti trenutek, ko ga je sam	vrag	zanesel k Bogataju po denar.Prenaglil se je	A
in toči solze v zelenem gozdu ob potoku!	Vrag	vzemi prijatelje!« zakriči s strašnim glasom	A
strupena žela. Za gabrom pa je stal sam peklenski	vrag	in vihtel nad njim sekiro, da bi mu razčesnil	A
babam se je zvrtilo v glavi, kakor da jih je	vrag	obsedel: obleka iz domačega platna se jim zdi	A
krotak kakor jagnje, v majhnem pa hud kakor	vrag?	(Vino v sodu in v steklenici.)	A
razločno slišal votel glas, ki mu je odgovarjal: »	Vrag.	« Muzelj se je zakrohotal: »Če si vrag, si mi	A
odgovarjal: »Vrag.« Muzelj se je zakrohotal: »Če si	vrag,	si mi dobrodošel. Ne bojim se te.	A
se nisem bal in sem ga ubil ... Primere iščem,	vrag,	da mi ne propade preroška slava.Pa mi jo povej	A
Maričko sem mu bil namenil. A negodi ne diši - je	vrag	z mladino!...Sočna Marička ravno ni, seveda... pa	A
fašistično Paulusovo armado pri Stalingradu vzel	vrag.	Borci so mnogo o tem govorili.	A
Notranjci so molčali, čutili so domotožje. »Eh,	vrag	naj vzame vse skupaj,« sta menila komandirja	A
se je nagnil k meni in mi zašepetal: »Ti, ta	vrag	bi vsakemu komandiral, in vsako žensko, če se	A
dobil pravo žensko, čeprav pomalo šepam.« »Ni	vrag,	« sem mu odgovoril.»Znal si se tolči, ni vrag	A
vrag,« sem mu odgovoril. »Znal si se tolči, ni	vrag,	da ne bi dobil dobre ženske.« Odšla sta, jaz	A
bomo ponoči premaknili. »Saj sem vedel, da bo	vrag,	« je rekel Čakla.»Kadar gremo v te zaguljene	A
partizan malo pogodrnja, ti pa mu rečeš: »Ah,	vrag,	saj nič ne vidim!«Dramijo te klici, ki gredo	A
Stroga tišina!« Včasih zaslišiš borca: »	Vrag	in tišina, naj vrag vzame vse skupaj!Če kaj	A
Včasih zaslišiš borca: »Vrag in tišina, naj	vrag	vzame vse skupaj!Če kaj pride, se bomo že vsekali	A
zdirjali nazaj, ležeč na konjih. »Daki, kak	vrag	bo pa to?« sem vprašal in pokazal na konjenike	A
zaključka, da bo fašizem vzel v nekaj mesecih	vrag;	sicer pa se je to še prej zgodilo.Presenetilo	A
borci pa so dejali: »Rad bi videl, da bi nas res	vrag	vzel čimprej, zato ga dajmo v komoro in naj	A
mislite,« sem jim rekel, »fašizem v Italiji je	vrag	vzel, čez nekaj mesecev ali pa še prej bo Italija	A
pridušal sem se na tihem, ali Natlačen, da bi ga	vrag	vzel na onem nebeškem svetu, njega in druge	A
mogel in nikoli jih ne bom trpel. No, samo da je	vrag	pobral fašiste.V zmago pa verujem, ker boste	A
je Francka, sedaj ti pa že pet let boleha.	Vrag	in take ženske.Ti si jih imela sedem pa si bolj	A
mazati ožuljene vratove. Vmes je godrnjal: »	Vrag	vzemi zanikrne in malomarne komoraše, konji	A
doktor, ko bi ti vedel, kako siromaki trpe.« »	Vrag	in tvoji konji.Najprej bom vprašal, kaj je v	A
grem ponje.« Komandant je zamahnil z roko: »	Vrag	jih vzemi.Danes jih dobiš, jutri jih izgubiš	A
dolgo, kot prekla nerodno francosko puško. »	Vrag	jih vzemi, bom pa sam,« je zamrmral Vence in	A
škornje oddaj intendantu in mu reci, naj ga vzame	vrag.	Vzemi še tisti dve knjigi, ki sta na mizi.	A
priliki me sprašujejo, kdaj bo konec vojne.	Vrag	vedi kdaj!Še višji ne vedo, kaj bom jaz vedel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani