vrag (101-200)

Hudo mu gre, staremu norcu. Prej je bil	vrag,	zdaj se je pa spokoril.Norec pa je, ker ne zna	A
sam sebi ne verjel. Tako je pravil, kako se je	vrag,	ki se zna z božjim dovoljenjem v vsako stvar	A
požrl, in zato gleda še zdaj ponoči iz mačka	vrag.	Otroci so prav neverno in nezaupljivo gledali	A
je s slavnostjo in če je kamen že vzidan! »	Vrag	je vzidan,« je zrojil Škorec ob takih vprašanjih	A
stavec, da naj se toliko in toliko črta, to je	vrag,	ko se ti škoda zdi vsake besede in ti pri nagradi	A
vprašal, »ta družba imenuje po sv. Krištofu?« »	Vrag	vedi,« je odgovoril Jurij, »menda zato, ker	A
Bog živi grofa Urha!« . / . / stran 36 . / »	Vrag	ga vzemi!« zakriči Viljem, izdere svoj meč,	A
ali Mana,« je popravil Boštjan, »če vi kakor	vrag	besnite na te grofe, imate pač svoje vzroke	A
nobenega vinarja. Če vi tega sami ne veste,	vrag	vas vzemi!« Vtem je prišla tolpa vojakov z lestvami	A
Med potom mi pa povejte, gospod doktor, kak	vrag	vas je zanesel sem, kjer vas lahko veliko prezgodaj	A
čarovnice pogajati z mano? Da jo je premotil	vrag	in je poslala svojega butca za mano, kakor hijeno	A
Naj gre ta neumni fantalin!	Vrag	z njim!... Morda bo kmalu prilika, da pokaže svoje	A
spet nimam časa! Oznaši bodo zdaj zdaj tu ‒	vrag	jih vzemi in se jim poserji na glavo!Pljunil	A
zmerom, da si lahko nove gosli kupiš, če ti jih,	vrag	vedi, kdo raztrešči na glavi, ali pa se ti kaka	A
s krvjo in da bo zato še najbolje, če ga kar	vrag	pobere. A Mariška se ji je zdaj le smejal in	A
Take reči, ljudje moji, da mi niti Bog niti	vrag	več ne moreta pomagati! Zbrani so staknili	A
obračala oči. Sam lucifer ali pa še kakšen večji	vrag!	je z dlanmi delala luknje v toplem dimu in	A
Nam bo ozna vso kri spila, vam pa samo malo.	Vrag	si ga vedi, edino, kdo bo plačal to vino?Ker	A
marsikaj; zato so se jih tudi bali, bolj kot	vrag	žegnane vode.Toda to, da želijo zdaj ti stvori	A
prvi ugotovil Čikalo, eden izmed Čejčevih.	Vrag	si ga vedi, kaj jih je prignalo? so v en glas	A
pač ne boš prestavljal, je odmahnil Čejč. Le	vrag	bi se smejal, če bi Cigan zaradi Ciganov hišo	A
tako prikazen. Ker če Bumbaš že ni bil sam	vrag,	je pa zagotovo bil bolj vrag kot pa človek.	A
že ni bil sam vrag, je pa zagotovo bil bolj	vrag	kot pa človek.Kajti ta polvrag si je, recimo	A
ostati, da ne bo tu, med Cigani, preveč sama.	Vrag	vedi, kaj vse jim tiči v norih glavah! se je	A
ali nisem? Še pravite, da nisem, potem naj vas	vrag	vzame, potem pač ne bom zahteval plačila!	A
Njej se že zdaj meša brez Bumbaša.	Vrag	vedi, če ne bo prišla celo za nami? Ne vem,	A
blizu, da bi se ga zlahka dotaknilo. Potem pa ‒	vrag	vedi ‒ le kako naj bi vedel, kaj bi mu storilo	A
Povem vam ‒ gruntarji! kravarji! kulaki! ‒	vrag	naj vzame tako vas in tako državo in tak svet	A
napletla že zunaj: Povem vam, ljudje božji,	vrag	naj vzame tak okraj, v katerem ciganska deca	A
okraj, v katerem ciganska deca stradajo. Ja:	vrag	naj ga vzame!In naj vzame tako vas, ki še dveh	A
jih je pritegnila Bumbaševa prepirljivost.	Vrag	naj vzame! mu je bilo namreč zdaj vseskozi na	A
mu je bilo namreč zdaj vseskozi na jeziku.	Vrag	naj vzame takega kmeta, ki ves dan dela, vso	A
kmetje! je Bumbaš spet prišel do besede.	Vrag	naj vzame tudi vas, če tako mislite!Saj narobe	A
Eh! se je potuhnil Bumbaš.	Vrag	naj vas vzame ‒ vas in violino!Jaz sem vendar	A
saj smo ljudje!? se je ustrašil Cigan.	Vrag	naj nas vzame, če nismo ljudje! je poblisnil	A
A tistih se bova že znebila. Potlej pa, ni	vrag,	da se tem ne bi mastno zaslužila. Deček je	A
v piskrih so luknje ‒ staro železo je to in	vrag	ga jemlje ‒ jaz pa se pač ne morem na stotero	A
drugače sva izgubili vsako upanje, saj sem ji,	vrag	si ga vedi, kakšen vse svet spravlja v sobo	A
nikamor mudilo. Napravil ji bom tega fačka ‒	vrag	naj jo vzame! je namigoval Halgatu.Ni zlodej	A
Naposled pa se je le domislil.	Vrag	naj vas vzame, vrag naj vas vzame, vrag naj	A
pa se je le domislil. Vrag naj vas vzame,	vrag	naj vas vzame, vrag naj vas vzame! je navidez	A
Vrag naj vas vzame, vrag naj vas vzame,	vrag	naj vas vzame! je navidez odnehal.Pa tudi	A
sploh več ne poslušam in ti lahko samo rečem:	vrag	naj jo vzame, to tvojo nosečo, saj ni edina	A
vzame le dušo, telo pa mu je treba prinesti.	Vrag	pa tudi zmeraj kake sledi pusti, so zmajevali	A
tudi že slutila: ta, ki je klal Črička, je bil	vrag,	ali pa je norel od maščevanja. Vidiš, tako	A
jih ne bi lahko nategnil. On pa se je, sam	vrag	ve zakaj, zagledal ravno vanjo, ki ni šla nikoli	A
uvidevno tiho, pa je še zmeraj bolj zase dejal:	Vrag	je s tem, vrag. Možic, ki jih je štel že krepko	A
je še zmeraj bolj zase dejal: Vrag je s tem,	vrag.	Možic, ki jih je štel že krepko čez petdeset	A
pač gleda skozi vajenca. Zdaj pa sem si ‒ le	vrag	to morda ve, zakaj ‒ spet zmesil z jezikom,	A
vogala. Jedel boš ti ta prekleti gumi, sam	vrag,	da ga boš glodal, dokler ti ne bo iz riti lezel	A
imajo, mojster, kvečjemu kasete. Pa kasete,	vrag	jih vzemi, je zatipal v žepe po denarju. Prekleto	A
beemveja, je poiskal cigareto. Pa sem si rekel,	vrag	naj ga vzame, je pokazal na opravljeno. Ne more	A
s ceste, potem pa je tam tista stara breza,	vrag	jo vzemi. Ker če bi jo le za malo zgrešil, bi	A
Gledam samo in se čudim, je zmajal Gajaš.	Vrag	naj ga vzame, sadista, je pribil Batistuta.	A
tolažiti. Seveda, da niso nikake Severine,	vrag	jih vzemi, te posušene češplje, je še pobesneval	A
sove, me je vprašujoče potipal s pogledom. Ni	vrag,	da ne bi še kje ostalo kako gnezdo ‒ kaj praviš	A
tako majhne koščke, da je ne bi ne bog in ne	vrag	več nikoli sestavila.Saj, pokojnemu je pač res	A
danes mu ustreza ta, jutri drug način. Naj	vrag	vzame njihove poulične načine, dostaja se jih	A
nenapovedano še svoj dežnik ali zaradi bližnje zime,	vrag	naj me vzame, če je to važno, zima se je zdela	A
Ljubi Bog, zakaj si pripustil, da je zasejal	vrag	takšne stvari med tvoje zemljane, ki si jih	A
nobenih pravic. Poprej tudi nismo imeli pravic, a	vrag	se je menil za turško carstvo.« Vilar je zvesto	A
»Jaz sem, inženir. Rad bi vedel, kakšen	vrag	pleše nad mojo sobo.« »Hahaha!« se je zlobno	A
postavi premika in da se kadi iz njene glave. ‚	Vrag	ni, divji mož tudi ne!A pošten, živ človek bi	A
so mi postavili moji pionirji, pa oba je vzel	vrag,	oziroma odnesla voda.Tako je, ako se mojsterskaza	A
češ: Ako na zemlji vso njih pravico pobere	vrag,	krivice ne vzame nikdar. 22. Neki večer začetkom	A
kakšen koncept prejšnjih raportov tukaj?« ‚Ta	vrag	bi mi lahko še bolj olajšal moj mošnjiček.Bolje	A
častnikom ter rekel: »Vedno isto kakor na vrtiljaku.	Vrag	poberi takšne vaje.Ta terenski oddelek je že	A
naposled je jadovito mahnil z roko, rekoč: »	Vrag	vse poberi!V podstrešje ne polezem danes.	A
nagnivši se k Vilarju, je zašepetala: »Naj vzame	vrag	svoje srce s seboj!Kaj ga nam treba tukaj!«	A
včeraj zaradi tvojega usmiljenja načemeril kakor	vrag	na veliki petek.Boj se Birkova, i on ni tvoj	A
logiki njenih psovk. »Na tvojem jeziku bo še	vrag	brusil kremplje ‒ koklja pijana!« je zavpil	A
višnjev, živalske oči so se svetile, kakor bi	vrag	prežal iz najtem nejšega peklenskega kota.Šinila	A
mirno rekel moj dolžnik. ‒ A tebe naj vzame	vrag	in petstopetdeset koscev mesa naj iztrga iz	A
»Kdo pa tebe kaj vpraša? Odnesi te	vrag,	kakor jastreb krastačo!« je zagodrnjal starejši	A
polovico sem starejši od tebe ‒« »Vem, Ante! Tvoj	vrag	je že hladil svojo kašo, ko je moj še sejal	A
trte, da ni žid izumil žganjarske kuhe in da ni	vrag	zatrosil na svet kvart, bi bil Vah ne samo priden	A
da pobiram na cesti desetake, ali da mi jih	vrag	nosi na repu?« se je togotila. »Jutri bomo videli	A
pokličem in ta denar se najde, ki bo ga imel sam	vrag	skritega pod pazduho.« Ta togota je	A
starikavi glas. »Nič ne de, še bolje tako,	vrag	poberi!« je vzkliknil zvonki glas. »Tudi jaz	A
opravljali in zabavljali, da si to slišal!« »	Vrag	jim jaši duše!« »Gledam, poslušam.	A
videz veselo - ima naša zemlja krajev, kjer bi	vrag,	ugledavši jih, pljunil, voščil lahko noč in	A
svoje krševito Primorje. In če me ne pobere	vrag	na bojnem polju, bodo trohnele moje kosti v	A
mogočno pušeč iz dolge pipe, menda ugibal, kakšen	vrag	je to, da je redarstvo navalilo kar tolpoma	A
je in kako je. Odgovoril je starec: ‚Jaz sem	vrag;	sedmero nas je bilo v oni jami; sto let smo	A
osivel to noč pred tisto sitnico.’ Dalje je rekel	vrag:	�narja nimam, da bi te nagradil za tvojo dobroto	A
k Bogu in udari s šibico po kraljični, toda	vrag	ni hotel iz nje.Tako jo je šibal teden dni,	A
njo v tisti jami, ako se še kaj spominjaš.’ Ko	vrag	to sliši, skoči ves prestrašen iz kraljične	A
Sokola je užugala golobica. Oj, ti	vrag	rjavi, neumni!Fej!	A
nastala zaradi tega takšna kolobocija, da bi si	vrag	mašil ušesa, ko bi jo moral poslušati.Preberi	A
»Slog je gladek, kakor pravijo.« »	Vrag	naj ogloje takšne nerazumljive besede!Vi se	A
klafrnice, da dež ne zmoči klafrnic. Ni pa	vrag,	da ne bi vseh klafrnic spravili pod eno marelo	A
imamo dosti in če pošteno zagnojimo cerkev, ni	vrag,	da ne bi zrastla!« Pa so navozili okoli cerkve	A
dejali: »Ko imamo obilno vseh drugi dobrot, ni	vrag,	da ne bi dobili še pameti, kolikor treba ‒ za	A
»Pošast!« si je rekel, »to ni dobro. Ni	vrag,	da me res zapro za osem mesecev! Grunt pa brez	A
srajca, dasi je bil svoj čas ruski uradnik.	Vrag	vedi, kaj ga je bilo v mladih letih še dijaka	A
stepem kakor ušiv kožuh! Pa bo že Bog dal, da bo	vrag	odnehal!« Smukova je zdaj vedela, odkod veje	A
Saj ni šlo za denar, ampak samo za čast, ali	vrag	vedi, stvar je le spravila našega nekoliko oholega	A
te rožice, ti pušeljci in ta fantič za te!	Vrag	jo lastnoročno jahaj do vratu boso skozi koprive	A
pobrala vse tiste zanke in limanice in vabnike ali	vrag	vedi kakega hudiča, ki se sulcem nastavlja.	A
opoldne, iz pisarne idočemu po Starem trgu, sam	vrag	naproti, zročo me z velikimi svojimi očmi tako	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani