volk (301-400)

zakaj in kako sta se s Karpom spoprijela. Sivi	Volk	se je smejal, da se je ob kolena tolkel: »Dobro	A
Na!« je ponudil ujcu pečen bobrov rep. Sivi	Volk	je čudno pečenko malo po strani pogledal. Nič	A
Hitela sta jesti in nista več govorila. Le Sivi	Volk	je včasih prikimal z močno poraščeno glavo in	A
Kje si jih nabral toliko?« je bil radoveden	Volk.	»V bregu, precej visoko nad bobriščem.«	A
Ostrorogi je pomislil, ali bi povedal ali ne.	Volk	bi ga utegnil imeti za bojazljivca.Pa ‒ kaj	A
In nisi vrgel sulice vanj?« Sivi	Volk,	slovit lovec, se je bil razvnel. »Sam.	A
pomeril bi se rad z zverino. Silni lovec, Sivi	Volk.	Kozorogovci na produ so začeli polegati.Nekateri	A
Težko bi jo pogrešal.« Sivi	Volk	je obmolknil.Ostrorogi Jelen je pa že zaslutil	A
skale in ogenj je prasketal na produ. Sivi	Volk	je spet sunkoma povzel pogovor.Potresel je nečaka	A
povesil: »Premislim.« »Prav,« je prikimal Sivi	Volk	in hotel oditi na prod med svoje borce, pa mu	A
drevak tudi Bevsk. . / . / stran 92 . / Sivi	Volk	je kmalu zasmrčal.Jelen je bil pa čimdalje bolj	A
more biti tako nespameten. To bi zatulil Sivi	Volk.	Da bi pa Roža postala njegova druga žena. Nak	A
naj odgovori ujcu, da ga ne razžali? Sivi	Volk	na skali se je tudi prebudil.Dvignil se je in	A
pečenega prašiča, ki jim je bil sinoči ostal.	Volk	je bil nekaj zakričal. Brž je eden izmed lovcev	A
pečenega hrbta. »Pridi in jej!« je povabil Sivi	Volk	Ostrorogega. Jelen je poskočil iz drevaka na	A
Vzšlo je sonce.	Volk,	Jelen in Kozorogovci so se bili najedli.Klali	A
segali po sulice. . / . / stran 94 . / Sivi	Volk	je vstal.Z njim vred tudi Ostrorogi.	A
On pa še ni vedel, kaj naj reče. Res se je	Volk	obrnil k Jelenu: »He,« je pridvignil košate	A
ko ni smel z gospodarjem. Na produ je Sivi	Volk	začel ukazovati.Razporedil je može in mladce	A
»V lovišču Ostrorogega Jelena smo.«	Volk	je pokazal na Plamenolasca: »Zato naj on da	A
Na produ sta ostala samo dva stražarja. Sivi	Volk	je vodil s sabo nekaj najbolj drznih lovcev	A
vedno v sredi gozda. . / . / stran 95 . / Sivi	Volk	se je začel razgledovati.Nobena pohojena bilka	A
ujca. Zdelo se mu je, da sledi kakor prav pravi	volk.	V primeri z njim se je zdel sam sebi kakor neizkušeno	A
v obsežna lovišča pod Snežnimi gorami. Sivi	Volk	je bolj z znamenji kakor z besedo razpostavil	A
Je že vse v redu.	Volk	se je vzravnal in že odprl usta, da zatuli.	A
Pripravil se je na skok, pa mu je vselej Sivi	Volk	z roko pomahal, da naj bo kar miren. Spet je	A
skalama težak medved. »Suni!« je zavpil Sivi	Volk.	Z naperjeno sulico se je Ostrorogi pognal naprej	A
padel. Mimogrede je pa še videl, kako je Sivi	Volk	zadrl tudi svojo sulico v zver.Od obeh strani	A
bradi in laseh. Nad njim se je pa nasmejal Sivi	Volk:	»Saj sem rekel, da ne bo hudega. Na, pij!« mu	A
bučo. . / . / stran 97 . / V njej je nosil	Volk	iz raznih rož pripravljen napoj.Jelen je nagnil	A
mu je pokazalo mrtvo zver več lovcev hkrati.	Volk	je pa pohvalil Ostrorogega: »Dobro si ga.Da	A
ped na dolgo. »Nič ne de,« je zamahnil Sivi	Volk	z roko, »bodo vsaj vedeli, da sta se pošteno	A
vedeli, da sta se pošteno spoprijela.« Sivi	Volk	je ukazal nasekati vej in jih zvezati.Več moških	A
med njimi. Na produ je spet spregovoril Sivi	Volk:	»Še naložimo ti medveda v drevak. Kako, pa	A
Naj ga nosi ‒ Košata Jelka.« Sivi	Volk	se je bil razveselil.»Tok ‒ le prideš morebiti	A
Ostrorogega vseeno skrbelo, kako bo vozil. Jelen in	Volk	sta se zmenila, kako si bosta dajala z ognjem	A
»Čaj, da bo dedec verjel.« Sivi	Volk	je Ostrorogemu odpel sekiro, ki je bila kamnita	A
Še danes zjutraj jo je nosil moj ujec, Sivi	Volk.	« Ostrorogi je visoko dvignil bleščečo se sekiro	A
trenil, so postali vsi hkrati budni. Zatulil je	volk.	Bevsk je poskočil raz svoje ležišče na listju	A
radoveden ni bil Ris. »Kozorogovci, ki jih vodi Sivi	Volk,	so videli naš ogenj, pa so se oglasili in sedaj	A
Pa saj tudi ne utegne. Sivi	Volk	bo kar gotovo prišel na skalo in mu bo treba	A
še nekdo. Kaj, tako mlad naj bi bil ujec Sivi	Volk.	Ne.Se mora že kdo drug peljati z Ostrorogim	A
Kodrolaska. »Jaz sem pa sprva mislila, da si Sivi	Volk.	« »Hooo!« se je zasmejal Jalan.»Kaj sem mar že	A
prisluhnila. Ujela je, da so si Jezerniki in Sivi	Volk	prišli nekaj navzkriž.Prepirajo se ravno ne	A
oglavarstva nad Kozorogovci najlepše rešeno. Pa Sivi	Volk	besedo tako obrača, kakor da bi on, Jalan, mogel	A
peljala rod v boj, kadar bo treba. Naj Sivi	Volk	kar išče uglednega mladca pri sosednjih rodovih	A
»Kaj razumeš? Je mar	Volk	tudi tebe nagovarjal zavoljo Jelke in poglavarstva	A
objestnosti zarukal in na vrh še zatulil kakor	volk.	Razšli so se in si vsi želeli skorajšnjega svidenja	A
onstran vode je tik za njim sunkovito zatulil	volk.	Mladec je planil pokonci in se ozrl.	A
ozorogovci pod Snežne gore ‒? Lepo bi ga sprejel Sivi	Volk,	ki vodi Kozorogovce.Njega z Jezerno, Udarnega	A
Sinjeoka bo sedla na mehko že res. Njega bo pa Sivi	Volk	silil, naj vzame Košato Jelko in naj se bori	A
Samo kdo? Če ni morebiti Sivi	Volk.	Z njim bi se nerad sešel.	A
Z njim bi se nerad sešel. Pa saj ne bo	Volk.	Udarni Jalan čaka na sporočilo zavoljo Kodrolaske	A
ni zmotil. Pridušeno je blizu nekje revsnil	volk,	kakor bi že vohal plen.Los se ni več potajeval	A
ga je z na široko odprtim gobcem popadel star	volk	naravnost v prsi.Volku je Ris prerezal trebuh	A
Pa je bil lahko vesel, da ni več staknil.	Volk	je bil hlastnil po njegovem vratu.Ris ni mogel	A
Poglavar bo. Kaj, če bi vzel njo, Košato Jelko.	Volk	se je prijel za sivo brado in se zamislil.Čez	A
gore, preden so jo nehale boleti noge. Sivi	Volk	in njegovi lovci so pa iskali v potoku pod bobrovim	A
vajeni. Kakor premožen menjalec se je Sivi	Volk	s svojimi lovci spustil drugi dan ob prvem soncu	A
Neokretnega: »Je res škoda, da se ni moj oče, Sivi	Volk,	najprej zglasil na kolišču slovitega Brkatega	A
Karp njega ne. Ni še nikoli	volk	zmogel medveda.Ostrorogi je dobro razumel očetov	A
strani Velikega jezera. Prvorojeni, Vztrajni	Volk,	trikrat za vse prste na obeh rokah pomladi je	A
sporočil Brkatega smrt prvorojeni, Vztrajni	Volk.	Pa kaj, ko še drugih odraslih štirih sinov ni	A
pristajni most tudi Ostrorogega sinovi: Vztrajni	Volk,	Rjavi Medved, Grčavi Brest in Presukani Lisjak	A
smrti uhajal v zadovoljen nasmeh. Molče so	Volk	in Medved in Brest in Lisjak odšli v veliko	A
previdno, da bi se komu ne spotaknilo. Že sta	Volk	in Medved stopila z eno nogo na poševni pristaj	A
svojim sinovom, naj mrliča odneso v drevak.	Volk	in Medved, Brest in Lisjak so se sklonili in	A
je le sram ni, ko vendar ve, kako mu je Sivi	Volk	vsiljeval namesto Jezerne Jelko. Kar nazaj pod	A
pregledovat bobrišča vedno le prvorojeni, Vztrajni	Volk.	Lisjak je pogledoval zdaj na eno, zdaj na drugo	A
velik ploščat kamen, težak kakor skala. Ne	volk	ne lisjak in nobena zverjad ne more izkopati	A
»Sedaj jejva. Kakor	volk	sem prestradan!«Lisjak je postavil pred Ostrorogega	A
razvrstila. Vodil je Jelenov prvorojenec, Vztrajni	Volk.	Kakor bi precenjeval udarno moč svojega rodu	A
Še ženske. Samo Vztrajni	Volk,	ki je vodil dolgo vrsto nosačev in bil ves oborožen	A
jasi ob okljuku Črnega potoka se je Vztrajni	Volk	ustavil.Možje in mladci so drug za drugim, vsa	A
uredili v dolgo vrsto. Vodil jo je Vztrajni	Volk.	On sam pa je hodil zadnji.	A
cepini po vrhu Brda, preden je mogel Vztrajni	Volk,	ki je vodil vse delo, sporočiti gospodarju,	A
Jelen je obstal. Predenj je stopil Vztrajni	Volk	in mu podal dolgo smolnico.Gospodar je stresel	A
Potem pa ‒ Vztrajni	Volk	je očetu kazal, kje je pod velikimi grmadami	A
Jelen je priganjal k delu. Vztrajni	Volk	je nekajkrat celo z bičem zamahnil.Pa vse skupaj	A
mojim ležiščem visi. Da brona ne razjeda zeleni	volk.	«Jelen doslej še do nobenega sina ni bil tako	A
sinov sta bila v gruči poleg očeta samo Vztrajni	Volk,	ki naj bi kot prvorojenec kasneje pomagal sejati	A
sta se uvrstila Vitorogi Oven in pa Vztrajni	Volk,	prav tako s polnimi sejalnimi bisagami prek	A
naprej: . / . / stran 175 . / »Če se pa jaz in	Volk	in Medved več ne vrnemo, si Presukani prav gotovo	A
zvrstili drug za drugim. Vodil je Vztrajni	Volk.	Predzadnji je bil Rjavi Medved.	A
okrog koč na mostišču potuhnjeno kakor sestradan	volk	okrog drobnice v staji režeča se skrb.Grčavi	A
Na blagu in ljudeh. Vztrajni	Volk	je to noč postavil goste straže.Gorje, če bi	A
prijaznih Ravencih. A se je vrnil Vztrajni	Volk	in privedel s seboj tudi Grčavega Bresta in	A
/ . / stran 266 . / Vodil jih je Vztrajni	Volk	in jih razpostavil v dolgo vrsto, po dva in	A
Jelenji ruk je potihnil. Najbrž je	Volk	čredo že precej tesno zajel in zdaj čaka, če	A
utegnila več meniti. Je že prihitel Vztrajni	Volk	s svojimi gonjači.Ujeti zobri so bili brž pobiti	A
Začeli so pogon. Zagoreli in Vztrajni	Volk	sta gonila skupaj.Se je tudi tako spodobilo	A
Zagoreli se je prav precej zmedel.	Volk	je pa kar pozabil, da je v tujem lovišču, kjer	A
orjakom kar tako na prostem ‒ naka! Vztrajni	Volk	je bil pa ves drugačen.Razvnel se je: »Nadenj	A
ga pa utegnil več pomandrati. Pritekla sta že	Volk	in Medved in prebodla zobra vsak od ene strani	A
zavračnih plotov kar v snežno gaz. Vztrajni	Volk	sam ni vedel, kdaj je on prevzel vodstvo pogona	A
in z nogami zamedel v močno mrežo. Vztrajni	Volk	se je zaletel proti njemu in mu zasadil sulico	A
sulico naravnost v srce. »Heeej!« je zavpil	Volk	skozi tuljavo dlani z vrha navzdol v prepad	A
nekaj reber. . / . / stran 280 . / Vztrajni	Volk	je bil ponosen na svoje ljudi.Je le rod njegovega	A
so čuli ob krajnih ognjih. Kakor bi Vztrajni	Volk	zavohal nevarnost, je ustavil vrsto in sporočil	A
Previdno kakor risi, ki gredo skupno na lov, so se	Volk	in njegovi pomikali naprej.Skrbno so se razgledovali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani