volk (501-600)

»Skoro bi bil pozabil. Ta	volk	mi tiči vedno v glavi.Pomisli, naša guvernanta	A
krik, da so lovcem obenem noge zastale. »To je	volk!	« vzkliknil je tajnik Koren, ki je stal pred	A
bil tudi malo brez sape prihitel mu naproti. »	Volk,	volk!V sneg me je podrl, še streljati nisem	A
malo brez sape prihitel mu naproti. »Volk,	volk!	V sneg me je podrl, še streljati nisem mogel	A
Miška ‒ pa to ni Miška, to je lisjak, to je	volk,	ta nesramni tat, in ti ‒ ti sin moj ‒ ti si	A
in ker je bil Marko v istini izstradan kot	volk	v najhujši zimi, kajti ves prejšnji dan ni použil	A
pastirju, ki je pasel ovčice za logom. Klical je: ‚	Volk,	volk!’Gospodarji so prihiteli na prvi, drugi	A
je pasel ovčice za logom. Klical je: ‚Volk,	volk!	’Gospodarji so prihiteli na prvi, drugi, tretji	A
dospeli do črede. Pastir je klical četrtič: ‚	Volk,	volk!’Gospodarji pa so rekli: ‚Pastirja je zopet	A
dospeli do črede. Pastir je klical četrtič: ‚Volk,	volk!	’Gospodarji pa so rekli: ‚Pastirja je zopet volja	A
se šali z nami’, in ostali so doma. Onda je	volk	prišel in raztrgal ovčice. To so bili vzroki	A
vsaka odreče, ako jo pride snubit, ker je tak	volk	na denar. Mož pa pravi, da bo še letos snubil	A
klofeto in svojim plaščem, da se ga ne lotita	volk	ali ujeda.Odene se s tujim plaščem in klobukom	A
po njih povpraševati. Tako so bili medved,	volk	in ris v starem Bohinju huda nadloga za človeka	A
vse te pogovore je v ječo slišal stradajoči	volk.	Tretji dan so ujeli volkuljo, in ko je ta zatulila	A
tedaj izpuste volka in poženo za njim volkuljo.	Volk	je bežal čez hribe in doline in pravil vsem	A
Bohinjcem v pest. Od tistega dne se ni prikazal	volk	v Bohinju. Ko je mož to povedal, mi od daleč	A
kjer ni gozdov!) zalezuje in pobija medved,	volk	in druga zver.Mi čuvaji javnega reda že davno	A
same družbe in podružnice karbonarjev. Medved,	volk	in druga zverjad je pa avstrijska vlada z nami	A
kje ste bile moje oči, kam ste gledale, ko je	volk	zalezoval ovčico!Ali ‒ kaj stojim in besedujem	A
sinek Somrakov gor po vrtu, kakor da bi mu bil	volk	za petami. »Za božjo voljo, kaj je,	A
ni nobena polotila. V Lenčko se je zaljubil	volk	pa ji ni raztrgal nobene živali niti ni dovolil	A
jo je veliko fantov, snubit jo je prišel tudi	volk.	Lenčka se mu je zasmejala in mu rekla:	A
Pojdi z Bogom!«	Volk	odide in jo pride drugi dan zopet snubit.	A
Lenčka mu veli zastavno: »Ljubi	volk!	Saj veš, da se midva ne moreva in ne smeva vzeti	A
nevesto gorjansko volčico in ostani z Bogom!«	Volk	odide in jo pride tretji dan zopet snubit.	A
Ostani zdrav in pojdi z Bogom!«	Volk	odide, ali še tisto noč pride po Lenčko, zgrabi	A
pestovati kakor druge otroke. Rasel je hitro kakor	volk,	ali pamet mu je dohajala tako počasi kakor drugim	A
in začela je preveselo plesati in se smejati.	Volk	se začudi. Lenčka pa mu veli:	A
preden so ga prosili. Če je zalezoval čredo	volk	ali kaka druga zver, je planil nanjo z gorjačo	A
grede se je nameril Martinek na volčji brlog.	Volk	je govoril svojima tovarišema: »Vidva sta lahko	A
bila tako silno ustradala, da sem jedla kakor	volk.	Ti si bil tako usmiljen, da si plačal zame še	A
pokusil ničesar, jaz pa sem jedel v slast kakor	volk,	tako dobro in obilno nisem še nikoli večerjal	A
se bila odločila od črede. Marko začne vpiti,	volk	se ozre, ali se ne preplaši.Marko zavihti sekiro	A
je šel z njim do pol pota in je bil tak kakor	volk.	Fant se ga je začel bati, ali pregrešne navade	A
obesil papež.« Vol pravi: »Mene bo raztrgal	volk.	«Krava pravi: »Meni se bo dobro godilo.	A
vzel, pobil in razsekal mesar, ki se je zval	Volk.	Kravi je stregla župnikova kuharica, rojena Gorenjka	A
in vročine je bil silno žejen in lačen kakor	volk.	Katrica stopi k njemu in ga milo gleda in opominja	A
bolj miren nego jagnje, v koščeni pa hujši nego	volk?	(Vino v posodi in v človeku.)	A
oven. Volka se ti ni treba bati; zakaj če pride	volk,	ga naženem jaz s palico.Ti bi poginila od strahu	A
In je hitel na dvorišče, kjer je spal njegov	Volk	tam gori ob ograji; v hlev je dirjal in je vpil	A
je k spečemu Volku in ga je dregnil z nogo.	Volk	se je predramil, pa je gledal ves osupel na	A
Zato mi pa povej, da me ne bo tako skrbelo.«	Volk	se je trikrat pretegnil in je dvakrat zacvilil	A
kakor da bi bil prepričan, da mu more samo še	Volk	pomagati.In vedel je Kekec, dobro je vedel:	A
... Resnično, resnično, ti moj ljubi Volkec!«	Volk	se je vzpel ob Kekcu in je hripavo zalajal.	A
našel in si rogovilil, da se je še celo naš	Volk	nekaj poplašil ...Tu je Kekec, tu!	A
Tedaj pa je zalajal na nasprotni strani njegov	Volk	in je zacvilil.A še v istem hipu je stal pred	A
Pehtari! Ali se še spominjaš, ljubi Volkec?«	Volk	je stisnil ves vesel in zadovoljen svojo glavo	A
strašnega Bedanca.« Kekec je zdrvel na ulico,	Volk	pa je tekel kraj njega.In nista se ustavila	A
niti na pašniku ne. Le tu pa tam je zalajal	Volk	kratko in pretrgano in je poskočil v svojem	A
smuknil v votlino. Za njim se je zmuznil tudi	Volk	in se ni obotavljal niti za trenutek.Svetilnica	A
hrapavi glavi in mu je dobrovoljno pokimal.	Volk	ga je gledal in njegove oči so se svetile, kakor	A
pridelkov in je tako zadelal odprtino, da bi	Volk	ne mogel iz votline.Ko je končal, je težko zasopel	A
siromašni Kekec ... Samo, če se bo grdogledi	Volk	dobro držal?Hm, držal se bo.	A
se podila tam nad prepadom. A že je dosegel	Volk	Bedanca.Pograbil ga je za nogo; a Bedanec ga	A
ga je za nogo; a Bedanec ga je sunil, da je	Volk	odletel v stran.Že je hotel Bedanec zbežati	A
Bedanec zbežati naprej. Tedaj pa se je zaprašil	Volk	vanj.Poskočil je silovito in se je zagrizel	A
rokami, da bi se oprostil strašnega sovražnika. A	Volk	se ni zmenil, ampak je samo grizel, grizel z	A
Ali me slišiš, nemarnež?« A	Volk	ga ni poslušal in ni odnehal.Že naslednji trenutek	A
strašni prepad. A z njim je zdrknil tudi divji	Volk	in je izginil z Bedancem v črni temi, ki je	A
napravil? Zaradi tebe sta poginila Bedanec in	Volk,	samo zaradi tebe ... Pa saj nisem jaz ničesar	A
naj umori Bedanca? O, nisem ... saj nisem ...	Volk	je delal na svojo pest in me ni poslušal, ko	A
kakor jo je zaigral siromašni rajnki Volkec ... O,	Volk	nima ušes za godbo. Zato pa je zagodel po svoje	A
krasnemu ravšju, ki pod njim počiva Pehtin strašni	Volk	‒ oj, Kekčev ljubi Volkec ...	A
zobe in zalajal nad njimi. In mislili so, da je	volk,	kosmati volk ... Hehe, kosmati volk!«‒ In Kekec	A
nad njimi. In mislili so, da je volk, kosmati	volk	... Hehe, kosmati volk!«‒ In Kekec se je vedno	A
so, da je volk, kosmati volk ... Hehe, kosmati	volk!	«‒ In Kekec se je vedno bolj smejal, ko je gledal	A
jesenom in se je tolkel z rokami po kolenih. ‒ »	Volk,	hehe, kosmati volk!« je ponavljal v svojem veselju	A
z rokami po kolenih. ‒ »Volk, hehe, kosmati	volk!	« je ponavljal v svojem veselju in je klical	A
pred kosmatim volkom ... pa saj ni bil kosmati	volk	‒ ne boj se, Mojca!« je nadaljeval, ko je videl	A
Zato je najbolje, da ga nikjer ne srečamo.	Volk	nima pameti, pa te kar pojé in te prav nič ne	A
ki jo spremlja na vseh potih. Pa pridirja	volk	za nama.Na naju skoči in naju raztrga ...	A
okrog po grmovju, če ne preži od kje strašni	volk.	A volka ni bilo nikjer.	A
nič žalega. Blizu doline sva že in v dolino si	volk	ne upa.Bodi brez skrbi, Mojca!	A
zopet ne ugrabi Pehta ali pa še celo strašni	volk,	ki ga je Pehta nemara poslala v gozd, da poišče	A
da je to nemara Pehta ali pa še celo strašni	volk.	Urno je skočil v grmovje na nasprotni strani	A
»Ali je Pehta? Ali je prišel strašni	volk?	« Kekec ji je položil roko na usta in je šepnil	A
temnega in dolgega. »Nemara je res strašni	volk?	« je spreletelo Kekca, ko je gledal žival, ki	A
Na, misliva, da pridirja iz grmovja strašni	volk,	pa ti skoči na pot dolgorepi lisjak!Mojca, samo	A
Pa ti dirja, kot da bi ga preganjal Pehtin	volk	... Ali te kaj noge bole, Mojca?«	A
»Rekla je, da se kmalu vrne. Tudi	volk	je šel z njo ... Oj, Kekec, strašen je tisti volk	A
volk je šel z njo ... Oj, Kekec, strašen je tisti	volk.	Nisem ga videla, ker jaz nič ne vidim.	A
pri Pehti, težko in hudo.« »Hm, tisti strašni	volk,	« je menil Kekec.»Tudi jaz bi se ga bal.	A
Keza je znala samo meketati in reči mekeke!	Volk	pa ti samo kaže nabrušene zobe in renči, da	A
lepe besede in mu obljubi deset bickov ‒ o,	volk	te ne bo poslušal, ampak te bo še celo požrl	A
naju Pehta nič več ne ulovi. Pa tudi strašni	volk	nama ne more nič več ...Ha, pa sem le nasukal	A
zdaj Pehta in rohni, da se je boji celo strašni	volk.	Pa le naj se usaja!	A
ji odvedel Mojco. Nemara pa je celo strašni	volk,	ki dirja po gozdu in išče Mojco, da bi jo požrl	A
in Pehta je ne najde več, še manj pa strašni	volk.	O, lepo sem nasukal Pehto, resnično lepo!	A
lisjak ni ... Hej, to ni nihče drug kakor strašni	volk.	Prišel je pa voha, da bi zasačil Mojco in jo	A
Usaja se Pehta, pa se usajaj še ti, strašni	volk!	« In Kekec se je smejal in se je še dolgo tolkel	A
hudobna in zato, da se bo še bolj usajala.	Volk	naj ji jo tuli, če hoče!A midva ji ne bova nikdar	A
domov in Pehte niti videl nisem. Samo strašni	volk	je nekaj rogovilil okrog hiše.Pa sem mu lepo	A
enkrat v svojem strahu. »To je strašni Pehtin	volk	...Zasačil me je in skočil bo name in me raztrga	A
da bi splezal nanjo. A kakor blisk je skočil	volk	pred njega in je glasno zarenčal in mu je pokazal	A
Kekec sprevidel, da ne more nikamor pobegniti.	Volk	ga bo stražil, dokler ne pride Pehta in ga ne	A
sam pri sebi. »Z volkom se ne da govoriti, ker	volk	ne zna spregovoriti niti ene besede, kakor tudi	A
odšel po potu. A komaj se je zganil, že je stal	volk	pred njim in je režal vanj, da je Kekcu kar	A
... « A	volk	ga ni poslušal in ga tudi razumel ni.Nepremično	A
te bo noč in dan in ti bo vedno za petami. A	volk	ima strašne zobe ‒ strašne, ti rečem, pobič	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani