Karp je položil veslo prek drevaka in se z obema rokama oprl obenj. Jezno je oponesel Košati: »Zvodila si Urnega Sulca.« Jelka je hinavsko priliznjeno pogledala Neokretnega: »Je res škoda, da se ni moj oče, Sivi Volk, najprej zglasil na kolišču slovitega Brkatega Soma, kakor sem bila nasvetovala jaz. Da sem prej poznala tebe kakor pa Urnega Sulca, kdo ve, če ‒.« Košata je obmolknila in se delala, kakor da si ne upa svoje misli izreči do konca.