vodo (1.201-1.300)

popadljivim volkom. Nekateri so poskakali kar v	vodo.	Pegasti Ris je na hitro odrinil mali drevak in	A
mladci!« Navihanec je dvignil roko: »Vesla v	vodo!	«Zamahnil je z obema rokama navzdol.	A
zvezana, je planila pokonci in hotela skočiti v	vodo.	Karp jo je prestregel.	A
Jezerna se je pa kljub zvezanim rokam vrgla v	vodo.	Ostrorogi se le ni mogel povsem premagati.	A
beseda zastala. Izza Plešivce se je privalilo nad	vodo	togotno ruljenje tura.Kakor bi jih bila cela	A
drevak odrinil od bruna in se zadnji pognal nad	vodo	vanj. Odpeljali so se.	A
Prispeli so v močnejši tok. »V	vodo!	« je ukazal Jelen. Ostrorogi in Ris sta odvrgla	A
hotela pomagati. Pa Jelen sestre ni pustil v	vodo.	Zakaj bi se po nepotrebnem močila, ko skoraj	A
njega. Jelen in Ris sta morala še nekajkrat v	vodo.	Ni šlo drugače.	A
ujeta. Če bi hotela na breg, bi morala globoko	vodo	okrog skale preplavati.Pa kaj bi tam.	A
Ostrorogemu pomagajo Kozorogovci spravljati les v	vodo.	Tudi po glasovih je to spoznala.	A
spoznala. Sinjeoko je zamikalo, da bi skočila v	vodo,	splavala na breg in se ob robu goščave prerila	A
mu za vse nič ne pomagala spravljati lesa v	vodo.	Udarnega mladci so se pa sami ponudili in kakor	A
s svojimi mladci. Pomečemo tiste žabarje v	vodo.	‒ Hu!«	A
Zarobantil je in vrgel cepin z ročajem vred v	vodo.	Saj res.	A
vozila v velikem drevaku, bi morala v mrzlo	vodo	in ga riniti proti toku.Malega se jima je pa	A
sta se upehala. Ko sta dospela spet v mirno	vodo,	sta najprej sedla, da se odpočijeta.Na vrhu	A
Za njim! »V	vodo!	In drevak na jez!«	A
Pegavec in Jelen, sta tiho zdrknila v mrzlo	vodo.	Ris se je povzpel na jez.	A
in udaril Urnega po glavi, da bi se zvalil v	vodo.	Še sam je bil pripravljen, da priskoči na pomoč	A
porinila drevak nazaj čez jez. Tokrat jima niti v	vodo	ni bilo treba stopiti. Po potoku navzdol je	A
rep Karpovega Čefa in ga vrgel čez ograjo v	vodo.	Pa je bil pohlevni kužek najmanj kriv.	A
pričakovali, da Navihanec spet plane naravnost v	vodo.	Pa ni.	A
štrbunknil naravnost na glavo med drevake v	vodo.	Na mostišču se je razlegel glasen krohot.	A
nosila za vratom, in jih vrgel daleč proč v	vodo.	Kodrolaska se je nerada ločila od okrasja, ugovarjati	A
nasoljenega bobra, trli kosti in jih metali v	vodo.	Vmes so govorili.	A
stegno debelo okroglico je potapljal navpično v	vodo,	dokler se ni zasadila s priostrenim koncem v	A
je pri izlivu Dolgega potoka in se zagledal v	vodo,	kakor bi pričakoval, da po potoku navzdol priplava	A
debel. Čez Savo samo je bila pa visoko nad	vodo	podrta ogromna smreka.Kodrolaska se je obotavljala	A
kakor je bila od mladih nog vajena, videla spet	vodo.	Res ni segala skoraj v nedogled.	A
doslej vedno na pretek. Mleko so pili kakor	vodo.	Kodrolaski je bilo to kaj po volji.	A
dvignili, zapeli v zboru in se preleteli na odprto	vodo.	Izza otoka se je pa prikazal ozek in dolg drevak	A
Zabrnela je tetiva. Nizko nad	vodo	je siknila puščica.Star samec je široko zakrilil	A
njim nazaj na jezero. Zaveslala sta na odprto	vodo.	Nihče ni mogel slišati, kaj sta se pogovarjala	A
steblih debelo nabrekli popki, se dvignili nad	vodo	in se razpustili v velike in dišeče bele, in	A
razkuštrano bučo. Jezerna se je sklonila nad	vodo.	Čeprav je vedela, da lokvanjev cvet brž oveni	A
mostu je pa že mladec Jazbec otresal raz sebe	vodo.	V nekaj skokih je bil pri Navihancu in Risu.	A
mostišču ponehal. Karpovih hlapcev, ki so skakali v	vodo	in plavali proti svojim, od pristajnega mosta	A
skuhale. Vsi so radi pili kiselkasto-sladko	vodo.	Moški so bili dokaj drobnic stolkli, oželi iz	A
in jih, obtežene s kamenjem, potapljali pod	vodo.	Živina na otokih in trdini, buše, koze in ovce	A
se je skozi odprtino v kotu očedil navzpod v	vodo.	Brunčastega pokrova pa zadnje čase že ni mogel	A
priletela jata belih galebov in se spustila na	vodo	komaj za lučaj kamna daleč od kolišča Brkatega	A
moških imen, Ponirek, ki najdlje vzdrži pod	vodo,	in pa Brlez, najspretnejši plezalec po drevju	A
pehati svoje lahke in težke drevake s trdine v	vodo.	Pokopači so odšli nazaj na peščeni prod.	A
V drevak je poskočil tako naglo, da je zajel	vodo.	Pa se ni nič menil.	A
krčevito držal vej, bi kar gotovo štrbunknil v	vodo,	da ga ni varovala nevidna roka njegove matere	A
napije. Že zdaleč je videl, da pravkar nataka	vodo	mlada, postavna ženska.Ni je koj prepoznal,	A
proti studencu, kjer je v mladem jutru natakala	vodo	dekla Zorna Kalina. »Zares je brhka in vsa zdrava	A
pravkar premišljevala, če bo tudi Jelen zabredel v	vodo,	da prerineta z Lisjakom drevak skozi brzico	A
je bobrica zlezla na trdino, otresla raz sebe	vodo	in iztisnila iz zadka bobrovino. Prav isto je	A
Bobri na trdini pa nič manj. Glasno so skakali v	vodo.	Kar jih je pa plavalo v razlivu, so skoraj vsi	A
Pridno so jih vlačili po že dokaj zdrsani stezi v	vodo,	jih plavili proti jezu, se potapljali z njimi	A
rkljev na površino. Da bobri dolgo ostanejo pod	vodo,	se Jelenu ni zdelo kar nič čudno.Vedel je, da	A
naglo použivala, glave in kosti pa metala v	vodo.	Govoriti kar nič več nista utegnila.	A
Kam pa, kam, s tako zadrego?« »K studencu po	vodo,	« je naglo odgovorila Kalina in hotela odhiteti	A
Rožnim hribom. Z nami pojdeš in nam boš donašala	vodo,	da ne bomo po nepotrebnem mudili časa.Kar pripravi	A
In se ga še. Kalina je natakala	vodo	pri studencu.Nad njo pa so v vrhovih dreves	A
Štirje hlapčevski mladci so pomakali vesla v	vodo	in jih spet dvigali.Nič kaj prav jim ni bilo	A
zadoneli klici iz drevakov. Vesla so se potopila v	vodo	in vsa skupina drevakov se je premaknila in	A
oddahnili. Nekateri so pa brž stekli k potoku pit	vodo.	Tudi Ostrorogega je bila pot užejala.	A
Če ni druge pripravne posode, nosi za naprej	vodo	z mojim mehom.Je že prazen.	A
tudi Ostrorogi. »Sedaj greš tudi ti lahko pit	vodo,	čeprav sem te hotel kaznovati z žejo.Prej nisi	A
Ostrorogi ni mogel slišati. Dež je čofotal na	vodo	in glušil besede.In pa ‒ njemu nasproti je sedela	A
več ne rode.« Jelen je spet potopil veslo v	vodo.	»Hm!	A
proti jezeru in odnašal dim daleč na odprto	vodo.	Zažarelo je nebo, zažarelo je pa tudi Veliko	A
po dolgem poleg sebe, da bi mu ne zdrknilo v	vodo.	Na nebu so migljale redke zvezde.	A
»Prav.« Spet so se potopila vesla v	vodo	in drevaka sta se premaknila in kaj kmalu pristala	A
samo še v napotje. Zmetali so jih z mostišča v	vodo.	Vsi so imeli polne roke dela.	A
in jih trdo zavezale, da so bili varni pred	vodo	in dežjem.Prav tako so skrbno zavarovali pred	A
kolišču. Jelen je zaveslal še dalje na odprto	vodo.	Prek neba so hiteli oblaki in videlo se je, kakor	A
Ostrorogi Jelen. Vesla so se potapljala v	vodo.	Mladec Brneči Topol je pa zabrenkal in zapel	A
jezero. Od vesel so padale debele kaplje nazaj v	vodo,	kakor bi kdo sejal biserne školjke.V ločju so	A
Ovna, je zaveslal pod vejevje, ki je viselo nad	vodo,	se prikril in čakal. Tropa dolgodlakih, niti	A
sedali na njegovo golo kožo, in jih metal ribam v	vodo.	Oddaljeno glasno lajanje psov ga je opozorilo	A
odvrgel prepasnico in skočil na glavo iz drevaka v	vodo.	Kakor ptič, po katerem je nosil mladec ime,	A
Rožnega hriba. Zunaj na jezeru so nizko nad	vodo	leteli hudourniki. Zakasnela vrana se je borila	A
so kar tekmovali med sabo. Za ledeno mrzlo	vodo,	po kateri so dokajkrat morali bresti, so se	A
ki ve, da je na sotočju Save z enako bistro	vodo,	kakor je sama, tak vrtinec, da požre vsak drevak	A
ki so enakomerno zamahovala, se potapljala v	vodo	in se spet dvigala iz nje. Pesem je utihnila	A
za zimo. Ženske pa so dokaj imele opraviti z	vodo	za pitje in kuho.So rade moškim, odkar so brodili	A
rebra. Vse neranjene živali so pa že preskočile	vodo	in bežale tokraj slapa po strmini navkreber	A
tam se je pognala kaka nizko leteča lastovka v	vodo,	se mimogrede okopala in se za hip ohladila.	A
njih bolj urno plava in kdo dlje vzdrži pod	vodo.	V sencah so poleg spečih dojencev dremale matere	A
V strahu, da bi kdo izmed njih ne padel v	vodo,	sta stara dva švigala pod njimi in jih bodrila	A
dosegli suho vejo, ki je molela s trdine nad	vodo.	Drug poleg drugega so posedli nanjo.	A
več videl, kje se je kormoran spet spustil na	vodo.	Jelenu so obstale oči na drevaku, ki je z vso	A
jezera je zaropotal kolišča potresajoč grom. V	vodo	so štropotnile prve debele kaplje, da Ostrorogi	A
Srnjaku naproti.« »Ali naj črnuhe pomečemo v	vodo?	«Jasnookemu so se oči kar zaiskrile.	A
se zlivajoči narasli potoki z blatno umazano	vodo.	Zvedava Črnoglavka se je sončnega dneva kaj	A
mostišča, pojedla ribo do konca, kosti pa vrgla v	vodo.	Najrajši bi naskrivaj odvezala drevak in odveslala	A
dosti manjkalo, da ni butnil v čer, skrito pod	vodo.	Srnjak ni utegnil na ničesar več drugega misliti	A
rokami droban pesek v lesene latvice, zajemali	vodo	z njimi, potem jih pa enakomerno potresali vedno	A
plasti peska so posnemali z dlanmi in ga metali v	vodo,	spodnjo usedlino pa so skrbno pregledovali.	A
na produ ob sotočju Save in Savinje. Zajel je	vodo	in pričel latvico na okroglo vrteti; vedno v	A
vrtel leseno latvico, previdno odlil umazano	vodo	in zajel čisto in spet vrtil.Čedalje manj je	A
imel peska v leseni skledi. Odcedil je spet	vodo	in začel usedlino s prsti razbrskovati; »Nič	A
razlive Drave sonce. Oprezni je znova odlil	vodo,	ki pa ni bila že skoraj kar nič več kalna.Peska	A
se je usmradilo in bi jo moral vreči nazaj v	vodo.	« »Ah!«	A
na trdino Zlatolasa. Srnjak se je pa ozrl v	vodo.	Dvoje, troje temnih senc je ležalo na dnu.	A
nosila, pa ju je Oprezni že naučil metati trnek v	vodo.	Srnjak je bil pravkar izpral spet skledo proda	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani