voda (601-700)

večjih težav: NI RESHITVE - BOG SE USMILI -	VODA	- ANA MI ODPUS ...«	A
električno žepno svetilko. V zgodnji pomladi	voda	še ni drla s polno močjo v požiralnik, zaradi	A
hišo in na vsaki terasi bi se morala stekati	voda	v korita, odkoder bi jo s škropljenjem dovajali	A
razprševalec na medeni pipi. Šumeč je bruhala	voda	v obsežno cementno kad pred hišo.Tu naj bi se	A
para daleč naokrog! Saj jo preobilno namaka	voda	in Lovrek jo leto za letom pridno gnoji.Torej	A
si od Trnske peči, verjemi! Iz nje priteka	voda	v grajsko podzemlje!Pred leti me je to podzemno	A
pod Gradiščem in Trnski potok napajala ista	voda,	se je bil zdaj prisiljen braniti - toliko bolj	A
rišpičenimi ušesi. »Gotovo vam ni znano, da priteka	voda	iz Trnske peči tudi na moj vrt.« »Znano	A
nalivih še stekal vanj, sicer pa naj bi se vsa	voda	odvajala proti Belemu dvoru.Da, v tem je bilo	A
zadovoljstvom, drugi z jezo: kristalnočista	voda	se je nenadoma pordečila, v tolmunu pa se je	A
« ga je prekinil poročnik. »Ali ni prevzel	voda?	« »Pokorno javljam, spi.	A
višje kakor svetega Pavla zvonik, šumi črna	voda;	zašumi in takoj utihne, pogrezne se v globoko	A
polja v jarku; za ped visoko je stala rumena	voda	in Alešu se je zdelo, da se mu izprehajajo po	A
nenadoma se je vse zazibalo pred njim, most in	voda	in temni breg, zavrtil se je v kolobarju z razprostrtimi	A
da bi ležal sam na dnu vode, uklenjen; šumi	voda	nad njim, hiti v daljavo, v prostrano, sončno	A
temno molčečih, se je izvila zamolklozelena	voda	Močilnikova ter se ustavila in razprostrla v	A
odbeglih sanj. Ko si do kraja odpočije in odsanja	voda	Močilnikova, stopi v ozko strugo ter se napoti	A
samoti, ljubeznivo ga je objela temnozelena	voda	njegova in ga ni izpustila nikoli več... Kaj	A
okleniti gladkega stekla. Kozarec se je prevrnil in	voda	se je razlila po tleh. Lužarica je zavzdihnila	A
spomniš na tiste besede, ki so šle gladko kakor	voda	po žlebu?Daj, še jih reci!“	A
do tlaka; kakor sem stopil, je zažmečilo in	voda	mi je brizgala v čevljih že iznad prstov.	A
ki bi bila hkrati javor, nikoli ne bo tekla	voda,	ki bi bila hkrati ogenj!Ljubezen je v srcu,	A
čisto sam je bil človek. Za vrtom je šumela	voda,	zamolklo, grgraje; če sem poslušala, se mi je	A
”Kaj ni zašumelo?“ ”	Voda	šumi tam ...Kako si plah!“	A
ni bila reka, plitev potok je bil in njegova	voda	je bila smradljiva ... Stanovala sem v mestu	A
sodu se je zbirala zeleno preprežena, smrdeča	voda,	iz katere so buljile ogromne krastače, grbaste	A
dlani, po mehki travi, ali kakor da bi ga tiha	voda	nosila.Tudi na cesti še, pod soncem, med ljudmi	A
tihim, ponižnim glasom je ponavljal ”Soča	voda	je šumela ...“ter rotil ginjenega Verižnika, naj	A
juho v posodo, kjer je bila umazana umivalna	voda.	»Ti nedolžni otrok ti!« je vzdihnila	A
delile koščke, iz katerih se je cedila sladka	voda.	»Bog poplačaj!« se je glasilo enakomerno	A
se je roka tresla, ni mogla držati kozarca,	voda	se je razlivala po odeji. »Drži, Rezika	A
sem k umivalniku, da bi se opral, pa še tista	voda	se mi je gnusila. Dvoje postelj je bilo v izbi	A
sonce; ob progi se je vila temnosinja, prozorna	voda;	visoko nad njo je hitel vlak v predrznih ovinkih	A
pljusknilo je vdrugič, da je udarila rumena	voda	iz veže. ”Pojdiva!“	A
veter je pozibaval in stresal bršlinovo listje,	voda	je curljala v širokem potoku preko dvorišča	A
zvonovi in ko se je posušila blagoslovljena	voda	na zrahljani prsti, je izbrisala nevidna roka	A
bili kostanji; pod njimi, v temi, je šumela	voda.	”Zdaj je šel in ga ne bo do jutra!“ je rekla	A
in drevje se je zibalo in cesta je bila kakor	voda	-- tiho so hiteli valovi. Tam je bila butara	A
nobeno uho še ni slišalo, kaj pripoveduje temna	voda	Močilnika.In tam, še dalje, strme gozdovi v	A
ne vname; povodnji se ne bom upiral, dokler	voda	raste; pijanca ne bom izpreobračal, dokler je	A
hvaležen za češčenje; zakaj izvor je isti, le	voda	je drugačna.“ Napotila sta se preko frančiškansk	A
poslopje; od daleč, kakor pod nama, je šumela	voda.	Sedla sva v lopo, v mrak.	A
pljusknila riba na površje. Zajel sem s periščem:	voda	je bila težka in oljnata. Prod je bil ves	A
skozi okno. Deset korakov pod krčmo je tekla	voda;	velik plav je ležal ob bregu in plavci so nakladali	A
pa se skril v senco pod vrati. Tam je šumela	voda,	tam je ahasver postal ter se naslonil ob leseno	A
Skočil je preko ograje in zamolklo je zašumela	voda	globoko v temi ... Morda pa se je zgodilo drugače	A
slamo pod luknjast krov, kjer vam kaplje ponoči	voda	na glavo.To je jako neprijetno...	A
pod hribom. Nočilo se je že, globoko je ležala	voda,	tiha in črna je bila. ”Glej, Hanca, to je	A
riba, ki je ustvarjena, da živi v vodi. Naša	voda	je krivica, sebičnost, nizkotnost, hinavščina	A
toda kakor presvaljkana so in prerahljana in	voda	je pod kožo; leno dremljejo na ustnicah prestani	A
trpljenje . / . / stran 190 . / ni bilo izlito kakor	voda	v pesek, temveč da nam je pognojilo, zalilo	A
skozi polje, ki je rodilo, kakor je hotela	voda;	in se je vzpela naposled trudoma do velike ceste	A
po zelo blatni stezi, tako da ji je curljala	voda	od zgoraj v čižme; šla je za hišami, ob pokošenem	A
izbo, je stopil k oknu. Spodaj bežeča, rumena	voda,	od dežjà visoko narasla; med vodó in hišo ozka	A
Sanjalo je tam doli in šepetalo; to je bila temna	voda,	ki se je valila v lenih, širokih valovih prav	A
našli; šele čez štirinajst dni ga je narasla	voda	naplavila v vrbičevje.- - -	A
tisto kilavo tolažbo: konec napravim, saj je	voda	blizu. Natihem pa vem, da bi še tega ne storil	A
je razprostiral velik vrt; ob vrtu je šumela	voda,	peneča in pršeča se je izvila izpod visoke skale	A
je zavil na široko belo cesto; tiha, zelena	voda,	pol skrita pod starimi vrbami, se je prikazala	A
temno, neprijazno poslopje; pod pošto je tekla	voda,	tiha in široka, vrbe so se klanjale vanjo.Zdravnik	A
samotno, kakor na pokopališču. Spodaj je tekla	voda,	tiha in široka, kakor ribnik, iz daljave so	A
je bila temna in hladna, izpod skale je tekla	voda,	že v izviru široka, tiha, temnozelena.Ob visoki	A
ko tudi svojih korakov ni več čul na pesku.	Voda	je bila mirna, kakor učarana v prozoren kamen	A
Vstal je in je zaprl okno. ”Podnevi	voda	ni šumela; ležala je kakor tolmun; zdramila	A
Zastrmelo je vanj četvero velikih, črnih oken,	voda	je zašumela spodaj. Zatisnil je oči in ni	A
nikar!“ Škropil sem na vso moč, da je curljala	voda	preko čela mimo nosa ter kapala od tenke brade	A
korakov od ceste se je valila vzporedno temna	voda;	tu pa tam se je zalesketalo v valovih, kakor	A
šumeča penila v prepad; ko sem se vzdramil in je	voda	izginila, sem se ozrl po vozu; žandarma sta	A
brega. V obupnem strahu se je pognala naprej,	voda	se je vzburkala in nenadoma jo je močen val	A
Vsa lepota stvarstva je tudi moja, zrak in	voda,	petje škrjancev in cvetje vijolic, šumenje gozdov	A
vse: tam je nebo, sonce, tu polje, travnik,	voda;	in jaz sem tu; berač in sin beračev; tudi moja	A
mlinom pa je ležala v globokem kotlu mirna, temna	voda.	Pogledal sem skozi odprto okno v mlin; zatohel	A
bil kakor umit in tudi za vrat mi je curljala	voda;	mraz mije bilo.Vstal sem, povezal sem butaro	A
velikih kakor rjava jezera, se je razlivala	voda	po nji.Šel sem; in ko sem bil sam sredi neizmerne	A
dežnik luknjast in prozoren, tako da je tekla	voda	name kakor skozi sito.Ozrl sem se in nič več	A
klobuka, od kratke, tenke suknje mu je tekla	voda,	hlače so bile do kolen kakor črna cunja; v obraz	A
V dolini je bilo hladno in tiho; temnozelena	voda	potoka je bila mirna kakor ribnik; samo od daleč	A
daleč; koncu ceste se je videla gruča dreves,	voda	je šumelaglasneje.Francka je videla, kako je	A
somraku, drevje je bilo od daleč že čisto črno,	voda	je ležala tam skrita in temna, kakor hudobna	A
je v dolino - tam je bilo hladno in vlažno.	Voda	je bile narasla, segala je visoko do brega in	A
izprehajala; postala je časih in je poslušala -	voda	je šumela, drevje se je stresalo, samota vsenaokoli	A
Oprosti, Fanny, če sem te bil razžalil.“ - Samo	voda	je pljuskala ob breg. ”Kaj sem ti storila	A
izglobila podkapnica pred hišo, je žuborela	voda.	Že je ostavila Francka veliko cesto in je	A
tresel jo je mraz; v čevlje ji je bila stopila	voda	in je brizgala prav do gležnjev. Ukanje pijanca	A
Tam v senci, čisto v temi, je stal malin in	voda	je šumela.Deževati je nehalo, izza oblakov je	A
veže po klancu - vse je bilo še tiho, blatna	voda	je tekla po grapavem jarku v dolino in je žuborela	A
bila podobna časih rumenemu, blatnemu jezeru,	voda	je segala preko členkov, lila je od zgoraj v	A
je pokimal z glavo, se mu je usula s klobuka	voda	na kolena.Šlo je polagoma proti trgu in ko se	A
ozki dolini je tekla pod vrbami tiha zelena	voda,	blizu brega, sredi vrtov se je dvigalo belo	A
ravnini, mimo samotnih hiš, in mimo šumečih	voda,	in skozi temen gozd!Daleč je božji tempelj in	A
velika je bila njih moč -- ampak šla je kakor	voda	v pesek ...Ob tem spominu mu je bilo, da bi se	A
potrkavalo; če se je sklonil, se je s klobuka ulila	voda	v tankem curku na kolena.V svojem srcu pa je	A
zavedal tega svojega bogastva, bilo mu je kakor	voda	in zrak; zato ni bil hvaležen nikomur, ne Bogu	A
oni strani ob stezi kakor ribniki velike luže;	voda	je bila čista,mirna, šopi visoke trave so rasli	A
vrnili, in tudi mislil ni nihče... Razlila se je	voda	preko steze, mahoma smo stali pred njo, nismo	A
prej. Od brega do brega so bile položene deske,	voda	jih je pokrivala in majhni valčki so se igrali	A
vdirale globoko, preko kolen nam je brizgala	voda.	Ko smo bili na sredi, sem se opotekel, ker se	A
nenadoma, kakor da je vsa ravan polna vode in da	voda	pljuska ter se nam bliža od vseh strani.Toda	A
stopil je na brv tako trdo, da je zapljuskala	voda	preko nje, in je bil z dvema skokoma na tej	A
mostiču; spodaj se je valila umazana, rumena	voda	naraslega potoka.Komaj seje bil s komolcema	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani