nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kako se je useknil Peter Mozolec/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Kadar se katera trudno, zlovoljno gane, je njena hoja, njena kretnja čudno mehka in testena, plazeča se in vijoča ob mizah in stenah, kakor da nima telo ne krvi, ne kosti. Mlada lica so bela in okrogla, toda kakor presvaljkana so in prerahljana in voda je pod kožo; leno dremljejo na ustnicah prestani, že zasirjeni poljubi izza noči; drže se tam kakor vlaga na zidu in nočejo stran. Vse so črno oblečene, tudi lasje so črni in temne oči spe zamolklo spanje v globokih sencah ter sanjajo morda časih o soncu, ki je v deveti deželi, in o pomladi, ki je ni nikjer.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani