vest (501-600)

se utolažil in skrbi pregnal, pa ni se dalo.	Vest	je bila še hujša.Da bi jo ukrotil, vda se tisti	A
sobrata od doma v tuji svet prodali. Tako mu je	vest	govorila in potrt je bil tako, da ni mogel ničesar	A
lepo lice je čisto izgubilo rdečo barvo, kajti	vest	ji je očitala njeno strašno krivdo.»Moj meč	A
začasno utolažijo in si za nekoliko časa upokoje	vest,	toda Bog je naredil, da imajo vednega sodnika	A
da imajo vednega sodnika sami v sebi, da jim	vest	nikdar popolnoma ne zaspi. Tako sta se tudi	A
Zakaj si ne upa nič storiti? Zato ker mu	vest	pravi, da ni nič vreden.Ko bi bil danes vedel	A
bledega lica vprašala, kaj se je zgodilo.	Vest	očetova in Simonova je, kakor bi se bilo lahko	A
Jaz prevzamem vso pregreho tistega na svojo	vest,	ki se mu je ustavljal in ga je ranil.« »Dobro	A
Tiščalo je morda nečloveškega strica pri srcu in	vest	ga je morda pekla, kakor peče vsakega grešnika	A
Kozjaku, na videz srečen. Ali pa je mirovala	vest,	tista ptica, ki večno kljuje in vpije in obsoja	A
On je,« pravi Peter in obide ga smrtni strah.	Vest,	že davno utišana in pomirjena, zbudi se na novo	A
trgu naravnost domov. »To je slaba kozlova	vest!	« pravijo Žužnjal in njegovi privrženci in, o	A
iz globočine morja ali z onega konca sveta.	Vest	pa, da je tako čudovito izginila lepa Vida,	A
pri srcu. Moje zapuščeno dete mi je moja huda	vest,	ki me teži noč in dan; dete mi pripravi in vse	A
sem dovolj storila in vse življenje me bode	vest	pokorila!Vse vam hočem povedati, potem me ne	A
v tem hipu. Zblaznela je bila, ko je brala	vest,	da je njen mož, umorivši njenega zapeljivca	A
še za koga obdolžila, če še živi. Vendar mi	vest	ne da drugače, da to obiranje cesarskega pisača	A
Križanemu in mu objemal noge in mu jih poljuboval. »	Vest	ga peče,« je mislil Tomaž.»Tako grdo preklinja	A
Hrust ji je obliznil roko, Marka je zapekla	vest,	Jok pa je razmišljal, kaj neki je prignalo lep	A
Martin ostane sam. Da bi utolažil svojo	vest,	ki mu je morda očitala, da je po Iškarijotovo	A
zvršiti. Pač se je mlademu možu odznotraj še	vest	oglašala in beseda božja na misel silila mu	A
Brašnar sam kriv nego sin. Bodisi da je starca	vest	pekla ali da ni imel Štefana rad, ker je videl	A
se moreš šaliti s tem! Mene tako srce boli in	vest	mi očita, da bo ta zakon vendar prisiljen.Ti	A
njej priti dovolila žena, pri kateri je. Ta	vest	je bila Smrekarici na veliko tolažbo.	A
Spal ni, niti jedel, niti pil, niti govoril.	Vest	mu je rekla: s trmoglavostjo si sam kriv, da	A
Solze ji zalijó oči. »Oče, meni tudi tako	vest	pravi.Zdelo se mi je, da sem čutila tistega	A
rožnati listič v svojo miznico. Nepričakovana	vest	o veselici pri Medenovih se je bliskoma razširila	A
nekega večera prinesel v krčmo vznemirjujočo	vest,	da je bil glavarjevo soprogo ob belem dnevu	A
molčati o njem; kajti bala sta se, da bi ta nova	vest	preveč škodovala njihovim nameram, in hotela	A
95 . / Potem pa je prišla zopet reakcija in	vest	ji je vnovič očitala, da to ravnanje ni pravo	A
dolgo, dolgo srpo gledal predse. Pa to ni bila	vest,	to ni bil več spomin na nekdanjo ljubo: na oknu	A
znanci, med katerimi se je bila bliskoma raznesla	vest	o Molkovi nezgodi, in ti so s svojimi tolažbami	A
pri vsakem vprašanju oster nož v meso. Da,	vest,	vest!Sedaj je čutil, da jo še ima!	A
vsakem vprašanju oster nož v meso. Da, vest,	vest!	Sedaj je čutil, da jo še ima!	A
pisal je tovariš Štefanov, ki jo poročal to	vest	v domačo vas. In kaj bi vam še pravil, kako	A
ni tako!l dejal je, da bi utešil tudi svojo	vest	in skrb. Lajda si je obrisala lice ter obrnila	A
bolelo ga je, spoznavšega, da je njej današnja	vest	usekala globoko rano.Pa potolažil se je kmalu	A
tako da je ženo zadelo nekaj kakor očitajoča	vest.	Rajša bi bila videla in čitala razburjeno, jezno	A
tudi fantje so oprezni. Marsikateri ima slabo	vest	in ta jo o pravem času popiha tja med rokovnjače	A
tako si tolaži vsak svojo nekoliko vznemirjeno	vest	in nov bokal vina, ki ga ukaže Svetlinov zet	A
»Zaslužil si, sedaj pa trpi!« dejala mu je	vest.	In v soboto zvečer pa v nedeljo zjutraj ‒ tedaj	A
opoldne doma!« godrnjal je stari. Marka pa je ta	vest	grozno pretresla.Z doma se je videla prijazna	A
jela dovolj. S tem si je samopridnež tolažil	vest,	ali zaman; miru ni našel, ni spanja.Naposled	A
prej pripravila nevesta sama, in potlej, ko mu	vest	le ne da miru, skrinjico skrbno odklene, ker	A
svojo korist, bila sta žalost in zaeno veselje.	Vest	se je oglasila: »Jaz sem kriv njega smrti,«	A
je tako na moža, da mu umolkne jezik in tudi	vest.	Stopila sta kakih sto korakov dalje; kar jima	A
soditi po krivem, tudi . / . / stran 71 . / moja	vest	je čista; zakaj pri nobenem činu me ni vodil	A
krvi in prirodni ljubezni! Kakšna mora biti	vest	in moralnost, kjer se življenje začne brez materinske	A
delali izjeme in pridržke, kakor da vas peče	vest	ali da nočete izvrševati prava vselej nepristransko	A
mirnim glasom, kakor vdana v usodo svojo, da ji	vest	ne očita ničesar in da pred Bogom in pred ljudmi	A
srčnost za njega izvršitev. Seveda me je pekla	vest,	ko sem čula, da gre Cvetani za glavo; vendar	A
kam. ‒ Tako se je v meni zopet obudila poštena	vest	in danes govorim čisto resnico. Cvetana je popolnoma	A
opomni z resnim naglasom: »Ali vam ni očitala	vest,	da ne smete sprejemati darov glede na častni	A
obravnavne dvorane. Gospod predsednik pa je, kakor mu	vest	ni dopuščala drugače, osebno nadziral požiganje	A
imetka, ako izgubi edino svoje bogastvo: mirno	vest.	Nasproti pa je bogatinovo področje veliko, potrebe	A
razdražen po trdih besedah. A takoj me je spekla	vest,	da sem izustil to besedo. Cvetana upre v mene	A
Jaz sem glas tvoje vesti. Vsakdo ima	vest	sam v sebi; ti pa si mene izločil iz sebe, ko	A
nravnosti, o zadovoljstvu, kakršno podaja mirna	vest,	o vsem tem je jedva zinil; pač pa je na vsa	A
berača Cvajarčka. Ostrmel, okamenel sem in	vest	mi zakliče: ‚To je Cvajarček, in ti si ga umoril	A
gorjačo v koščeni, ledeni roki. Pešal sem, a	vest	mi je vnovič očitala umor in me vnovič podila	A
pričalo, da ima zdrave prsi, vrle živce in mirno	vest	pri vsej svoji planinski latinščini.Ko zavist	A
neomahljiv podložnik naše države; torej vas veže	vest	in vdanost, da kolikor morete, preprečite kovarne	A
nepremišljenosti. Ta poljub je huje pekel mojo	vest	nego ves spomin na umorjenega Cvajarčka ...«	A
verske resnice in z njimi se v človeku porodi	vest;	tista vest, katere otroku ne vtepe nobena šola	A
resnice in z njimi se v človeku porodi vest; tista	vest,	katere otroku ne vtepe nobena šola, nobena šiba	A
katere otroku ne vtepe nobena šola, nobena šiba.	Vest,	hči vere, je tista nikdar speča opominjalka	A
napačno, in da naj poravnamo, kar smo zakrivili.	Vest	stoprav dela nravstvene resnice trdne in stanovitne	A
je na Jero in v duhu si je začel izpraševati	vest,	v čem je zagrešil, da mu otroci ne morejo slediti	A
lenuh, pokvarjen fant, ki je imel zelo kosmato	vest,	zlasti ko je šlo za tvoje in moje.Dekleta so	A
in zasenčilo se ji je pred očmi. Ni bila to	vest,	bila je bolj bojazen, če sploh učinkuje taka	A
koraka, ker kakor hitro je hotela odločevati	vest,	jo je utopila maščevalnost. »Marijanica, kdaj	A
Morda pa le ni bilo prav, Matevž,« jo je grizla	vest	in zvračala vse nanj. Gledala je skozi okno	A
»Zakaj?« »Ali te nič ne peče	vest?	« »Zakaj?«	A
tudi Lovrača podere,« ji je brnelo po glavi;	vest	si je tolikanj ubila, da se ji ni več oglašala	A
in prelivalo se je v njem dvoje sil: dušil je	vest	in se naslajal ob misli na Marijanico, denar	A
šiba na vodi in z glasnim jokom dušila strah in	vest.	»Midva z Janezom ostaneva pri očetu, vi pa k	A
oderuhu in goljufu, spet pa se je oglasila	vest,	naj se ne vtika v sodbe božje in naj obračunava	A
Bogataju si dala besedo!« se ji je oglasila	vest,	kadar se ji je prikazal njegov obraz pred očmi	A
se zavedajoč, da je zakrivil njeno nesrečo.	Vest	ga je pekla, ni pa imel toliko moči, da bi jo	A
poročili je kmete v Rožni dolini najbolj tolažila	vest,	da so se blizu Trbiža pri Kokovem združili kmetje	A
Njih vodja se je imenoval Matjaž. Ta	vest	je prebivalcem v Rožni dolini dajala veliko	A
Dobro srce je imel gospod Mirodolski in mirno	vest,	ki mu ni nič hudega očitala.Ali to ni še sreča	A
voda, ne preveč skrbi, nič strasti in mirna	vest,	gospod župnik, tu imate vso mojo lekarno!«	A
ji je hudo, da ni Radovana toliko časa nazaj;	vest	ji očita, da ga je žalila s svojim govorjenjem	A
On je pregledaval v duhu svoje življenje in	vest	mu je pričala, da ga je v vsem dejanju vodilo	A
ga je v vsem dejanju vodilo to prepričanje.	Vest	mu je pričala, da nikoli nikomur ni nič hudega	A
solzé mu ni bilo v oko, ko je zvedel strašno	vest;	zadela ga je naravnost v srce!Duša mu je utrpnila	A
samo kuhar, bil je tudi zdravnik in zdravniška	vest	ga je opominjala, da je treba hudo izstradanemu	A
Nesrečna sem, a kaj nesreča! Huda	vest,	huda vest!Vi, prijatelj, ne veste, kaj je huda	A
Nesrečna sem, a kaj nesreča! Huda vest, huda	vest!	Vi, prijatelj, ne veste, kaj je huda vest!	A
vest! Vi, prijatelj, ne veste, kaj je huda	vest!	Nesrečni ste tudi vi; kaj me tako gledate, kaj	A
Vi ste nesrečni, a vi ne veste, kaj je huda	vest,	prijatelj!« »Huda vest?	A
veste, kaj je huda vest, prijatelj!« »Huda	vest?	Kaj je huda vest, res ne vem, nikoli je še nisem	A
»Huda vest? Kaj je huda	vest,	res ne vem, nikoli je še nisem videl!« »Poglejte	A
Poglejte mene in vedeli bodete, kaj je huda	vest	in kaj je kesanje.« »Huda vest, kesanje in pa	A
kaj je huda vest in kaj je kesanje.« »Huda	vest,	kesanje in pa ‒ ženska, mlada, lepa ženska!	A
mi gorela pod nogami; zbudila se mi je bila	vest,	ki je tako dolgo spala, vest me je gnala dalje	A
se mi je bila vest, ki je tako dolgo spala,	vest	me je gnala dalje in ako bi bilo do zadnjega	A
mogoče, da se je zavedela, da se ji je zbudila	vest,	preden je bilo prepozno? Kdo vam je porok, da	A
je dobro! In vendar je to edino, kar mi teži	vest	sedaj, ko umiram.Žalil sem, morebiti onesrečil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani