nova beseda iz Slovenije
že hočem pisati? V Ljubljani je kongres, in | vest | o njem se je raznesla po vseh dolenjskih graščinah | A |
na vse pretege vnemali. In ko se je raznesla | vest, | da je materi Židanki, na pragu stoječi, še celo | A |
otroče umira!« Kakor blisk se je nato raznesla | vest, | da je učitelj Kapus enega svojih učencev pretepel | A |
pred podobo Božje porodnice in lajšal si je | vest | z globokimi pokloni in s širokimi križi.Takrat | A |
moral dolgo časa razgovarjati. Prišla je bila | vest, | da je v Piemontu zavrelo in da je Aleksandrija | A |
pivskih miz. Še večjo senzacijo pa je vzbujala | vest, | o kateri je pisala 32 V zaupnem krogu. »Laibacher | A |
biti. Kakor strela pa je mater in hčer vžgala | vest, | katero je hišna prinesla domov dne 27. marca | A |
prihajal na jasni dan. Medtem se je razširila | vest | o Janeza Sonca poroki tudi po deželi, kjer ni | A |
pred cesarjevim dohodom, ko je počila po mestu | vest, | da so visoki stanovi poklicali hrvaško konjico | A |
konjiki v mesto. Kakor blisk se je razširila | vest | po hišah, da pride hrvaška konjica in da jo | A |
beli Ljubljani pa se je kakor blisk razširila | vest | o cesarski milosti, dodeljeni Janezu Soncu in | A |
malo pred dušo poklicati. Starost ima hudo | vest! | « Ernest zopet sede in si briše potno čelo. | A |
Zdaj nikakor ne odide! Tu ostane in kakor huda | vest | mu hoče biti!Take in enake misli ga obhajajo | A |
trese, to dobro čuti. »Ali se ti oglaša slaba | vest, | prijateljica?« Kri ji zdaj stopa v lice, da | A |
»V gaju zelenem na lipovi veji,« počila je | vest, | da bo knez zdaj delil svoje avdience.Govorica | A |
utihne, in marsikomu se je videlo na licu, da mu | vest | ni prav po godu.Zapusté obednico in se preselijo | A |
raznesel po deželi, tako jadrno se je razširila | vest, | da je sam knez in škof Janez Evangelist obiskal | A |
gospodar. Takoj zjutraj se je oglasila nenadejana | vest: | najprej je odpovedal grof Anton iz Soteske ter | A |
Janez Evangelist; ali namesto škofa je prišla | vest, | da ga je v noči prešinil mrtvoud in da ‒ umira | A |
iztrgal iz okov, katere nositi ni več hotel. | Vest | mu je očitala marsikaj, ali tolažil se je, da | A |
sovražnikom in končnim dobrotnikom, to ji je ukazovala | vest | pa tudi sveta vera, ki nam zapoveduje ljubiti | A |
očetu prefektu zelo mučne dni. Kadar je počila | vest, | da pojo študentje na mestnem trgu, smo zginili | A |
skrivnostnega šepetanja svojih tovarišev sestavil grozno | vest | in ta vest mu je pezila danes na temnega duha | A |
svojih tovarišev sestavil grozno vest in ta | vest | mu je pezila danes na temnega duha z vso svojo | A |
je, da sem prišel k vam v to krajino, in moja | vest | je čista, ker sem čisto služil Gospodu svojemu | A |
nadaljeval je, mvendar ne morem ostati. Izprašal sem | vest | in ta mi pravi, da moram oditi, če naj ostanem | A |
potrtega in skesanega obraza in bržkone ga je pekla | vest, | da je s svojim jezikom napravil to svatovanje | A |
nenadoma in čisto tiho se mu je začela oglašati | vest. | »Ubijati hočeš, človeka ubijati ‒? | A |
se preveč, vse se lahko še lepo razmota.« » | Vest | mi veli, da bi vendarle stopil do Trlepa,« je | A |
dolini, ali se Ditrik že ne vrača z menihom. | Vest | ga je pekla.Če Henrik umre, bo on kriv njegove | A |
vojščaki, da sem se kar ustrašil!« »Kdor ima slabo | vest, | se boji vsake sence!« je Ema dejala in zdrsnila | A |
zvedel že drugi dan. Hotimira je vso noč pekla | vest, | ali se vendarle ni prenaglil in nemara za prav | A |
zgubil domovino, si zagrenil življenje in obtežil | vest | ...! Vest ga je začela peči. | A |
domovino, si zagrenil življenje in obtežil vest ... ! | Vest | ga je začela peči. Ali je vreden lepe ljubezni | A |
rečeh, ki so ga vselej tako neprijetno dregale v | vest. | »Zidava? | A |
Majnhalm je kimal in molčal. Skoraj da ga je | vest | pekla, ker je baš z zemljo nagajal Trlepu. | A |
plašil lastnih misli, zdaj vem, da mislim prav. | Vest, | poštena vest mi nič hudega ne očita.Ne morem | A |
misli, zdaj vem, da mislim prav. Vest, poštena | vest | mi nič hudega ne očita.Ne morem pomagati, da | A |
zidovje stiškega samostana. Prior je umikal oči, | vest | ga je pekla, kakor izdajavec se mu je potuljeno | A |
»Kaj nama more? | Vest | imava čisto, nikomur nisva storila nič žalega | A |
legli. »Slabè je kakor vedel, kaj bo,« jih je | vest | nekoliko pekla. »Da, preveč smo ga zadržev | A |
nepotrebno nevarnost. Mar bi bil poslušal svojo | vest | in hodil sam, pa bi bil zdrav prišel do Trlepa | A |
klobuka gledali.« Trlep je zardel in oči pobesil, | vest | mu ni bila kaj čista. »Midva, pater | A |
Janeza se je polegla, zato pa ga je začela peči | vest | in mu očitati, da je preveč zavrgel edinega | A |
maličijo v priskutnih spakah; kakor huda in težka | vest | sedajo nanj. Grenak kes mu je vlekel iz srca | A |
je postal. Počasi je šel proti krčmi, težka | vest | mu je ustavljala noge. Ko se je potolažil in | A |
Franckina zmaga, ker si je rešila prostost in | vest. | ‒ | A |
je žena res sramovala, ali pa je imela težko | vest, | ‒ odgovorila ni, kakor bi bila rada. »E, kaj | A |
krepostni Francè in ki bi ji mogla zadušiti težko | vest. | Vsa čista in umita se je zdela sama sebi, kadar | A |
nič ne. Ampak zdaj, ko mu velika nadloga budi | vest, | jo kliče na pomoč, kakor po materi vpije otrok | A |
»Zakaj te nisem slušal?« je poihteval. » | Vest | me peče, da bi umrl.« »Nič ne obupujmo, vse | A |
misliš prav.« »Vsakdo ima svojo misel in svojo | vest, | « je deseti brat počasi govoril.»In če gospodo | A |
res čisto po lastni krivdi zabrodil v vozo. | Vest | jo je pekla, z Gorenjkom res ni ravnala prav | A |
divjačino?« Opat je zardel, očitek ga je prizadel, | vest | ga je spekla. A prav tačas zaradi lovske krivde | A |
Zdajci se je spomnil desetega brata. Dasi ga je | vest | še nekoliko pekla, češ, prehitro se mu je obljubil | A |
grofa, po dolgem času se mu je začela oglašati | vest. | »O Bog, prizanašaj mi vsaj posihmal, saj spoznavam | A |
desnica odmajevala. »Tudi notranje, če ima čisto | vest; | in tlačani jo imajo. Bojujejo se za zunanjo | A |
biti usodna.« V Šimnu se je zbudila čuvajska | vest. | »Kaj me silita tako?« se je upiral. | A |
Ena izdaja več ali manj, kaj je to tebi? | Vest | ti jo zmore ko nič.« Krajinčan je škripal z | A |
sem tako dolgo vasoval pri njej?« ga je pekla | vest. | Štepič je pogledal v sobico in zmajal z glavo | A |
Janez bi bil še rad stopil v cerkev, pa ga je | vest | nekoliko pekla zaradi umorjenega ogleduha.»Sveča | A |
poslanec božji, mu je brat, človek, olajša mu | vest | in dá tolažbe in miru za vse hudo.« Štepič ni | A |
Gospod Boštjan je zdirjal za suličarji. » | Vest | ga peče, siromaka,« je mislil.»Če bo pater opat | A |
gospodi, da se še iz gradu ne upa več.« »Slaba | vest | jih plaši, kaj posebnega ne bo.« »Toliko že | A |
ko smo pri Trbovljem prebrodili Savo,« ga je | vest | pekla.»Sami se morda ne bi bili upali pretiti | A |
pritrgal. Vam škodo in krivico delati, tega mi | vest | ne dopusti.Vas za drugega prositi si nisem upal | A |
vzel, pa ni hotel, ker je hotel imeti svojo | vest | čisto.Vedel je da po krivici dobljeno blago | A |
Sodnik kmalu pride in Ludvik mu reče: » | Vest | me grize noč in dan, ni mi več živeti.Jaz sem | A |
Brzo se med ljudstvom po vsem trgu raznese | vest: | Tačas, ko je vse poslušalo, koliko gospod kolovški | A |
Obloški Tonček je imel nocoj najbrž lahko | vest. | Potrkal je s pomenljivim nasmehom ob polni svoj | A |
Predvčerajšnjim je pri naši vladi naznanil to | vest | nekov oskrbnik z Gorenjskega.Seveda je rekel | A |
klic je kazal, da so pri Mozolovih že dobili | vest, | da strica Blaža ne bo več domov; kaj so obenem | A |
naprej ‒ a v tem trenutku mu pride druga grozna | vest. | OSEMNAJSTO POGLAVJE Ko zarja pripelje beli | A |
na Laško. Čez tri mesece pa prišla je zopet | vest | o njem, in še hujša nego druge; dezertiral je | A |
je zaigral demoničen smehljaj, ko je čul to | vest. | Ozrl se je tja in srečal se z očmi obloškega | A |
da se mi poberite,« kriči sin, kateremu je | vest | sama očitala in je svojo jezo izpustil nad tega | A |
kaj bi storila. Bala se je, da ji ne bi kdaj | vest | očitala, na drugo stran pak bi bila po svoji | A |
sebičnosti ni poznala, kaj takega je bilo zoper njeno | vest. | In vendar je bila njena ljubezen skoro že brez | A |
Greh, greh je tudi, in še velik. Tako me včasi | vest | peče, če premišljam, da ne vem, kaj bi storil | A |
podreti, zakaj, ker ljubim resnico, brani mi | vest, | da bi v vaših očeh nosil svet odsev nes rečnega | A |
se je prej opiti, da bi svojo vragu prodano | vest | utolažil. Zdajci je bilo slišati iz žagine izbe | A |
imele in drugih urokov veliko. Tudi morda ga je | vest | toliko pekla, da ni niti šel niti ne precej | A |
morate njemu spanec preganjati z oči, buditi mu | vest | ‒« Od daleč tam je zdajci Martinek zapazi moža | A |
in náme narejene. Zaprem knjigo in začnem ‒ | vest | izpraševati.Kolikor bolj sem premišljal tisto | A |
Res je bilo, da se ga je on sam ogibal, ker mu | vest | ni dala po prijateljsko in, kakor si je on mislil | A |
Ni dobro biti tako odkritega srca. Izprašuj | vest | in spoznalo bodeš, da se ti je bati zamere pri | A |
nikoli ničesar obetala, imam tudi precej lahko | vest. | « »Pa boš kmalu še lažjo imel, ko boš culo navezal | A |
Moja mati ga je ljubila kakor očeta; ker ji je | vest | vedno očitala, da se je zelo pregrešila v poslednjem | A |
kako bi ga hotel pestiti, kako bi mu hotel hudo | vest | zbujati! To je zoper naturo, zakaj oče je oče | A |
mene. Od tistega časa sem mu bil kakor slaba | vest. | Zbadal sem ga, kjer sem ga dobil. | A |
pekel me je vedno in strašno. Sin, ohrani čisto | vest, | varuj se strasti! Spoznal sem ubožno mlado deklico | A |
ni motil, ko je mislil, da mladeniču žalostna | vest | ne bo toliko do srca segla, da bi njegovemu | A |
gledala očeta. Očetov obraz in morda lastna | vest | ji ni nič dobrega prerokovala. Nekoliko časa | A |
družina, njegova sinova in žena? Ali mu mar | vest | ni dala zlekniti se po mehkih blazinah?Ali kaj | A |
bo navil, nihče ti ne bo pomagal. Izprašaj si | vest, | morda se rešiš hudiča in pekla, živel ne bodeš | A |
Sova se bode oddahnil. O ne, Bog je | vest | ustvaril vsem ljudem, tudi on ni bil brez nje | A |
noči ni prebolel, ostal je brez prijatelja. | Vest | ga je grizla in zgrizla, kajti nekega jutra | A |
govoril cel Volčjak tisti večer, to je bila | vest | kakor v mestih važen telegram z bojišča. In | A |
Kasno je šel domov. Srce mu je bilo težko, | vest | ne lahka, zdelo se mu je, da iz tega vsega ni | A |
. / stran 72 . / Tako je včasih mislil in | vest | ga je pekla.Ker je videl, da nima nikjer sreče | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |