vasi (901-1.000)

vidim -- tiste nizke, zelene holme, tiste bele	vasi	med njimi, v senčnih dolinah, na prisojnih brdih	A
vanjo; komaj je še razločevalo oko polja in	vasi	in ceste; tisočere boje so trepetale nemirno	A
Bog povrni, mati!“ Napotil se je nazaj proti	vasi,	noge pa so mu bile sila težke, da jih je komaj	A
pohujšljivih muzejih, ki se poleti vlačijo od	vasi	do vasi.Ta obraz se je sunkoma nagnil nazaj	A
pohujšljivih muzejih, ki se poleti vlačijo od vasi do	vasi.	Ta obraz se je sunkoma nagnil nazaj, usta so	A
ponujajo popotni židje od hiše do hiše in od	vasi	do vasi.Gospod Matevž jih je ogledaval po vrsti	A
popotni židje od hiše do hiše in od vasi do	vasi.	Gospod Matevž jih je ogledaval po vrsti, časih	A
kakor v tisto zeleno dolino, na tiste bele	vasi	... in na visoke gore vsenaokoli ...“ In ves	A
se bile napotile k maši iz daljnih hribovskih	vasi	in ki so šumele mimo njega v pisanih naščeperjenih	A
procesija se je vilo skozi vas in še onostran	vasi	so se pomikale črne gruče skozi dolino; od daleč	A
je bil miren in blagodišeč. Videlo se je po	vasi	doli, kjer so se vžigale luči, in zdelo se mu	A
zvenečim glasom. Od daleč je bila prišla mati; iz	vasi	je prišla, ki je bila dobre štiri ure od mesta	A
kadar je napolnil shrambe in kašče, hodi od	vasi	do vasi, od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in	A
je napolnil shrambe in kašče, hodi od vasi do	vasi,	od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in psom, ter	A
truden. Napotil se je peš, romal je skozi tuje	vasi,	preko neznanih pokrajin.Pa so mu nekoč, ko je	A
spanja in počitka; napotil sem se na oni konec	vasi,	kjer je domovala Micika.Še od nje bi se bil	A
cerkvenimi stolpi, ob brda so se prislanjale bele	vasi,	med vrtovi so se skrivale samotne kmetije ...	A
poznalo, da se bližamo mestu, ali trgu, ali večji	vasi.	Zrak je bil nemiren, razsekan - že so motili	A
po cestah širne naše domovine, zapazi v vsaki	vasi	po dvoje, v večjih trgih po troje posebno skrbno	A
šolska vrata ter se napotil pobožno zatopljen po	vasi	navzdol proti občinski hiši. Vse koče so	A
A pri nas?!... V lepi zagorski	vasi,	v idiličnem Šentflorjanu se je rodil pred osemdesetimi	A
poštnem asistentu. Živel je že par let na	vasi	in občeval z malokom drugim, kot s svojim adjunktom	A
v mrak je že bilo, ko se je voz prizibal do	vasi.	Voznik je bil nekoliko pijan in dremalo se mu	A
počival na vsakih sto klafter. Pred prvo krčmo v	vasi	je stopilo iz voza dvoje prazniško oblečenih	A
hleva do hleva, naposled pa je zažgal in pol	vasi	je bilo črne drugo jutro ...Nihče ne ve, čegavo	A
čudili. ”Péstrna nisem, da bi ga prenašal po	vasi!	“ je rekel pisar in je šel. Jure je sedel	A
večerne zarje. Žalostne so bile njegove misli, iz	vasi	pa se je glasilo prepevanje in vriskanje.	A
o črnih bukvah kmečkega stanú (če govorim na	vasi)	in o reševanju obrtnikov (če govorim v mestu	A
stran, skozi okno; tam, daleč morda iz speče	vasi,	se je svetila mirna rumena luč. Vlak je zažvižga	A
so, da je bil storil velik greh, tam v svoji	vasi,	na Moravskem morda, in da je bil v ječi in da	A
pritlikavi starki, ki se je bila izgubila iz daljne	vasi	v predmestje in blodi plaha po neznanih ulicah	A
tam vrt, da je resnično, živo drevje, kakor na	vasi,	kakor v gozdu, v svobodnem; in da je že vse	A
hrbtu. Gledala je v dolino in strah jo je bilo	vasi,	ki se je oklepala rebri, velika, brezoblična	A
Kakor pravim in čisto nič drugače. Pojdi po	vasi	in poprašuj, še tebe bodo gledali postrani!	A
”E, Hanca, slabo se vedeš! Po	vasi	govore, da se potepaš s tistim Matejem.Otrok	A
/ . / stran 126 . / ostanki megle. Celo do	vasi	so že segali žarki pomladanskega jutra in svetilo	A
globeli se je zasvetila bela pot; vila se je iz	vasi	navzdol in na oni strani spet strmo v hrib.	A
polju, šel je počasi po razoru in je zavil proti	vasi.	Iz velike daljave je zastokalo tanko, nekje za	A
Vstala sta hkrati, napotila sta se počasi proti	vasi.	Roka je še ležala v roki, srce pa je bilo obema	A
Tudi poslednje zaspano oko, ki je gledalo iz	vasi,	je pomežiknilo in je ugasnilo.Pregloboko so	A
zavil se je tesno v suknjo in se je vračal proti	vasi.	Veter ni potihnil; zdelo se je Mateju, da	A
vrnila v izbo; komaj vzdih ga je spremil do konca	vasi.	Dramila se je vas, odpirale so se duri, kmetje	A
Hanca je šivala za mizo, ko se je vrnil oče iz	vasi.	Bolj suh je bil, zelo že sključen in siv; nagubani	A
bojazen. Stopila je na prag, ozirala se je po	vasi	gor in proti hribu, če bi se ne prikazala senca	A
opravila delo in je odzvonila angelsko češčenje, iz	vasi	proti hribu.Zakaj Mate pride pač s tistim hladnim	A
toplem pomladanskem vetru. Hanca je hodila po	vasi	kakor tujka.Nemirno, zmerom bolj nestrpno je	A
. / . / stran 193 . / Vas se zasveti iznad	vasi,	dolina se prikaže izpod hriba, gore se umikajo	A
prešerno in ponosno ti gori oko. ”Poglej te bele	vasi	tam spodaj!Poglej ta polja, v spomladanskem	A
cesto, ki se je vila proti umazani hribovski	vasi.	Ob cesti so rasle temne tepke, blizu vasí je	A
sove; tako je pribegla in prikričala prav do	vasi.	”Joj, ljudjé božji!	A
gre veter: le Bog sam mu kaže pot in cilj.	Vasi	in ljudi se je Kurent ogibal; samota je bila	A
zložno in počasi po beli cesti nizdol, proti	vasi,	ki se je senčila v dolini; vsi so bili prazniško	A
plah in osramočen. Šel je skozi vas, šel je iz	vasi,	njegovo srce pa ni več prepevalo, temveč jokalo	A
Pomislite: od zgodnjega jutra je hodila po	vasi,	da je dobila krompirja in soli, - na upanje	A
sredi zelenih holmov, tam leži vas in sredi	vasi	je bila hiša.Zelena okna ima in na oknu so rože	A
greha, greh in nadlogo vsega sveta. Šele zunaj	vasi	se je ozrla Marta.V megli, ki je vstajala iz	A
. / . / stran 204 . / Človek je prišel iz	vasi,	zibal se je na lahko; ali je bil hlapec, ki	A
sem Kočar nocoj! ... Če bi ga bila iskala tam na	vasi,	bi ga ne bila našla ... pijan je kakor toča ...	A
nizdol in navkreber, mimo pozabljenih, čemernih	vasi,	visečih ob rebri. ”Tam zdaj čakajo; na pragu	A
imajo navadni prosjaki, - ne! Miha je hodil po	vasi	visoko vzravnano in ponosno, kakor da je imel	A
kraj, ki je bil oddaljen slabo četrt ure od	vasi.	A Miha je preživel ondi morda več kot tretjino	A
bilo znano nikomur ... Nekega dne pa je počil po	vasi	glas, da je Miha nevarno zbolel. Ležal je pri	A
mogel misliti, da bo imel tako lep pogreb. Pol	vasi	ga je spremilo na pokopališče. Njegova votlina	A
spletenimi lasmi hodi čez polja in travnike, skozi	vasi	in mesta.Pred njo žalost, za njo sreča.	A
šolskih beril o grofici, ki hodi v trdi zimi po	vasi,	z bogato založenim koškom v roki, ponavadi zvečer	A
zdele nenavadno bele in prazniške. ”Tako lepih	vasi	še nisem videl; hiše se svetijo kakor v nedeljo	A
onstran reke, pod daljnim holmom. Malo mestece,	vasi	podobno, je stremilo iz polja, iz ravni, na	A
smrt!“ Napotil se je v krčmo, najlepšo hišo v	vasi;	višja je bila skoro kakor cerkev z zvonikom	A
tesneje v suknjo in se je vrnil na ulice. Zunaj	vasi,	na veliki cesti, je bil veter močnejši in je	A
mu skedenj gorel; zdavnaj že sem bil onkraj	vasi,	pod holmom v tihi senci, in še zmerom sem slišal	A
sedel sem kraj ceste, da bi obiral. Tam od	vasi	dve dolgi senci.Spravil sem kost v suknjo; legel	A
dokler ni zavil na polje. Nekoč je izginil iz	vasi	in se ni več vrnil.Kmalu je obstrmela v grozi	A
gležnjev v blato. Potrt sem bil, ko sem šel iz	vasi,	toda topa potrtost se je izpreminjala zmerom	A
iz peščenih holmov, iz skritih pozabljenih	vasi;	v teh glasovih ječi mirna, v trpljenju rojena	A
segel rezek glas iz noči - zaukal je fant na	vasi,	zapel je pesem, šel je zmerom dalje po klancu	A
maši na Breg, v lepo farno cerkev uro daleč od	vasi.	In Nežka je imela rdečerožasto krilo in novo	A
drdrali navsezgodaj, ko se je komaj danilo, po	vasi	navzdol. Francka še ni bila nikoli na Gori,	A
svetilo komaj jabolko na zvoniku podružnice. Na	vasi	le bilo že vse živo.Ljudje so hodili mimo po	A
najbolj gosposka daleč naokoli. Bila je prva izmed	vasi,	raztresenih pod tistim hribovjem, ki se je dvigalo	A
oknu, na steni. Časih je prišla mati iz domače	vasi,	ki je bila daleč onkraj hribov.Prišla je in	A
takrat dvajset let; prej je bila dekla v domači	vasi	- kmet je prišel nekoč pijan domov in jo je	A
bilo hoda in kolikor bolj se je bližala domači	vasi,	toliko bolj jo je bilo strah; postala je časih	A
je vsa gosposka, rdeča in debela in je bila v	vasi	teden dni, dokler ji ni bilo dolgčas. Razposajeno	A
vanjo samo ob nedeljah par kmetov iz bližnjih	vasi.	Premožen kmet je bil in daleč naokoli je bila	A
Imeli smo svoj laz; uro hodá je bil daleč od	vasi.	Pot se je vila najprej skozi tesno zaseko in	A
osoliti ... Hu, kakšen mraz; ne hodi na cesto!“ Po	vasi	je bilo še vse mirno.Ali iz dimnikov se je kadilo	A
travnikih ... Stopal je po ozki blatni stezi proti	vasi.	Za cerkvijo je ležalo pokopališče v vlažni senci	A
sosedih in sosedah, o znancih in znankah iz	vasi,	Metka pa ni vedela odgovora.Nič ni vedela, kdo	A
dopoldansko sonce, vsa dolina ga je bila polna; bele	vasi	so se bleščale tam, mesto pa je bilo skrito	A
doli; mesec sveti in v dolini se blešče bele	vasi;	mesto pa je skrito v somraku, spi trudno spanje	A
obsevalo sonce, kakršno sije samo v sanjah. V	vasi	pa je bila cerkev in v cerkvi je bila šola.	A
sedeva in pohitiva po široki cesti. Hiše mimo,	vasi	mimo in cerkve in gozdi in polje, zmerom naprej	A
NJ. VISOKORODNOST V BELI	VASI	Kakó prijetno je človeku pri srcu, kadar	A
dostojanstva na trepetajočo množico ... V Beli	vasi	so postavljali mlaje in slavoloke.Izza daljnega	A
zadnjega kota. Do malega same ponosnejše glave iz	vasi;	dacar, poštar, učitelj in dobro rejene postave	A
vznožju hribovja so se lesketale raztresene	vasi.	Vsako jutro je sedel na pragu svoje koče	A
Mislite si, gospod župan, -- Mrva je hodil davi po	vasi	in pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati	A
da mu ne vrnem niti trohice! ... Naj se podi po	vasi	z razkuštranimi lasmí, naj ščuje in toži!Jaz	A
rebri, se je svetilo dvoje, troje majhnih belih	vasi;	prijazno so gledale dol kakor golobje.In prav	A
svetli zeleni travniki tam doli, kakor bele	vasi	in novakapelica ob poti.Niso nas gonili od praga	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani