nova beseda iz Slovenije
bi se ob dotiku z njo razdelila in jo vzela | vase, | objela bi jo z vseh strani in jo odložila na | A |
’ Veronika je sedela zraven nje, zdruznjena | vase, | pogreznjena v topo ždenje brez misli in želja | A |
sproščajo in obenem preprečujejo zatapljanje | vase. | « »Kako zavito govoriš, kdo bi te razumel! | A |
obmolknil in obsed l na svojem stolu docela | vase | zdruznjen, tako da mu je glava komaj še gledala | A |
začutila veliko trdnost in zaupanje. Zaupanje | vase, | v ljudi in v življenje.Ne, ničesar se ne bo | A |
ko je bil naglo in z velikim užitkom zmetal | vase | pol krožnika jetrc. »Vsakič se nekod motovili | A |
Resnik je rekel, naj te pokličem, da boš kaj dal | vase, | ne?«Cene se je obrnil na peti in se s trdnim | A |
večkrat ponujal. Resnik je sedèl mrko pogreznjen | vase. | Očitno so ga še trle nevšečnosti minevajočega | A |
je rekla Lina. »Samo da dobiš nekaj vročega | vase, | pa se boš takoj bolje počutil.« Snel | A |
sivkasto meglo. Vmes si je natakal in zlival | vase | kozarec za kozarcem.Rdečelični krčmar je z zadovoljs | A |
opravičeval, češ da ne spravi niti grižljaja | vase, | preden ne izve, kakšen bo uspeh njegove prošnje | A |
ju je pred vrati ustavil Vidin brat Zoran, | vase | zaljubljen visokošolec, ki je z mrkim obrazom | A |
samemu sebi ni zaupal. Raje je zamišljen in | vase | zaprt pohajal naokrog ali pa se je zakadil v | A |
prisiljeno nasmehnil. »In tako ste zatopljeni | vase! | Dvakrat sem vas morala poklicati, preden ste | A |
ustavila in zbrala, in ždel tako zamaknjeno | vase, | da je preslišal korake bližajočih se ljudi. | A |
neverno. »Da, duhovnik!« je prikimal Ulrik z | vase | zamaknjenim pogledom. »Čutim, da je to edini | A |
dolg, bledikast fant, temnolas, malobeseden, | vase | hudo zaverovan.Ne vem, če je bil duhovit; vsi | A |
enem samem mestu in da sem bil se zagrizel sam | vase, | ko so šli drugi dalje, v drugo dobo in v drugačno | A |
mogoče; trdno, kakor nikoli prej, zaupal je | vase, | v svojo moč in ženialnost. ”Česa naj se bojimo | A |
se je bila namreč kmalu nato v prismojenega, | vase | zaljubljenega gizdalina, ki je imel gladko, | A |
mesto. Poleg njega je sedela mati, zaverovana | vase | in svoj strah, pred seboj je gledal cincajoči | A |
ki se je migljaje in trepetaje prelivala sama | vase, | nosila njega na svojih žarečih valovih, ga zagrnila | A |
obraz. Kolena so nam vztrepetala, zlezli bi | vase | pred veličastvom njegovim.Živ parkelj se je | A |
se je brez miru in spanja prelivala tam, sama | vase | v večnih valovih, ker ni imela, kamor bi se | A |
name in na moje pesmi; sama zase živi, sama | vase | je zaljubljena in zgleduje se nad svojo velikostjo | A |
valovih pomladanske sape; zatisnil bi oči, dihal | vase | topli, opojnotežki vonj, živel do konca.En sam | A |
Ljubezen je tako močna, veruje tako trdno | vase, | da se ji gabijo cukrene besede in našminkani | A |
Nikoli ne bo v bridkosti omagal človek, ki zaupa | vase | in stoji trdno z obema nogama.Če mu pade breme | A |
trpkega je ležalo na nji, nekaj siloma udušenega, | vase | zakrknjenega.Sonce je bilo mirno, kakor z žeblji | A |
takrat, kadar občuti, da je zaklenjeno samo | vase? | In kdo je bil priča najvišji radosti in najčistejši | A |
brez nehanja in brez presledka prelivala sama | vase | in nikjer niti za ped ni bilo več prostora sinjini | A |
si to ti, prijatelj moj? V kotu ogledala, sam | vase | zakrknjen, ubog, siroten, od lastne ničevosti | A |
mi je bilo vroče. Zdravnik, če še tako zaupa | vase | in na svoje znanje, streže rajši stoterim neznancem | A |
ženska, tesno in trepetaje . / . / stran 219 . / | vase | sključena.Z jasnimi očmi se je ozrla nanj, nasmehnil | A |
strasti, prerivajoča se, sunkoma sopeča, sama | vase | grizoča, sama sebe ubijajoča.Življenje, kakor | A |
kolena. Tisti sveti, čisti ljudjé, ki so verovali | vase | in v svoje delo, pa so bili uničeni na duši | A |
tesneje potajil in potuhnil. Skril se je sam | vase, | ob tisti čudni želji, ki ga je mnogokdaj ponevedoma | A |
biserna megla: prešerni upi, veselo zaupanje | vase. | Ali četudi ni bilo v teh upih niti sledu kakega | A |
sršeč, vozil se je po dvorišču nečimrno, sam | vase | zamaknjen. ”Hej‐joj‐joj‐joj!“ | A |
Turjaški! Toda Herbart prihaja tih, zamaknjen | vase. | S polja ga z drhtečim srcem pozdravljajo tlačani | A |
vrhovni gospod.« Turjaški umolkne, zamakne se | vase, | trije njegovi ga zvesto motre, a ne morejo iz | A |
in ljudi. Sestra Anakleta je tiho ždela sama | vase. | Črte ob njenih sladko bridkih ustnicah so se | A |
sedela sestra Engelberta, tiha, boječa, sama | vase | zaprta.Nekakšna nepotolažljiva bol ji je kalila | A |
iz dalje, od kdove kod? Ali je zastrmela sama | vase | ob tajni misli, le njej poznani?Ob ljubezni | A |
stran 51 . \/ Včasih pa gledam kakor sama | vase | in mislim, kako je z menoj.Ljubim Jezusa in | A |
njenem srcu. Stisnilo se ji je neskončno samo | vase | in zakipelo nekam v neznano.Čudna želja, strašna | A |
Zadnji sem, ki je prišel preko nje!« se je sam | vase | smejal tujec.Malo in suho, pod veliko krošnjo | A |
Samozavest Tomaževa se je pod takim navalom sesula | vase, | in obličje mu je nehote razjasnila radost.Kakor | A |
se ji to ni docela posrečilo, je jokala sama | vase, | brez solz ihtela v svoji zapuščenosti.Tedaj | A |
Če je to res. In napol sam | vase | misleč, napol poslušajoč materino pripovedovanje | A |
»Ali je že dan?« Anica je sedela sama | vase | zamišljena in venomer je morala misliti na pohojeno | A |
Lipe pa mora od hiše.« In smejal se je sam | vase | razposajeno in nekako zlobno še vse potem.In | A |
vsem tem se je Lipe, za mizo sedeč, smešil sam | vase, | razposajeno in nekako zlobno.Ko pa mu je Anica | A |
preskopa in izbija cel dan.« In mesar je sam | vase | stokal, trudeč se po spolzki poti na Peč in | A |
da bi se tako lepše ogrel. Tako je ždel sam | vase, | včasih vzdihnil, se vzravnal, kadar se ga je | A |
neločljive, nezdružljive. In je plakala sama | vase | in vzklikala: »Nočem, nočem!« | A |
zdaj se je zavedla Anica in zašepetala sama | vase: | »Kdaj bo?« | A |
pogledi. »Aha,« je dejal in se smehljal sam | vase. | In s čudovito mirnostjo je gledal nemirnost Marjaniči | A |
čutiti, se je polastila matere. Sedela je sama | vase | izgubljena pri zibelki.Zdelo se ji je skoraj | A |
spremljal - Tomaž. Preveč je bila izgubljena sama | vase, | da bi bila to opazila. Tedaj pa je začutila | A |
In starec se je oddaljil. Sama | vase | pogreznjena je sedela Anica dolgo.Ko se je bilo | A |
slab,« je zastokala ženska in zdrknila sama | vase, | da je bila še manjša in slabotnejša.Duhovni | A |
hladno, kakor da sodi človek, ki ne veruje več | vase | in si ne zaupa: »Takoj bom vedel, kako je z | A |
obstala, premišljala in šla zopet mirno sama | vase | izgubljena naprej.Vikar jo je slišal šepetati | A |
sivega pastirja doli ob Soči, kako je zleknil sam | vase, | glas živinskih zvoncev nekod z Mrzlega vrha | A |
rahlo odprl vrata in videl: tam je sedela sama | vase | zleknjena ob oknu.Njeno lice, njeno bujno materinsko | A |
nad Mostom, je zlezel kakor voščena podoba sam | vase | in je zaječal: »Ure so mi štete!« Vikar ga je | A |
kaj bi odgovorila. Topo, trudno je tožila sama | vase: | »Moj Bog, moj Bog!«‒ ‒ | A |
kako je tedaj prečudno usahnila kakor sama | vase | lepa Lucija v lazu, niso čuli, kako je pridušeno | A |
mizi ob košarici nabranega sadu, sanjala sama | vase | in se poigravala med sadjem s prsti.Trudno slastno | A |
pa je videla, da je sama, se je sklonila sama | vase, | vsa prevzeta od svojih sanj in spominov, vse | A |
Župnik se je zmedel. Sam | vase | se je smejal stari grof: »Če se je lagal, če | A |
Nič več ni mogel pisati. Jokal je tiho sam | vase, | a krčevito, tako kakor dete, ki ga je mati nenadoma | A |
poslovil od Lucijinega groba. Nato je hodil sam | vase | izgubljen samotno pot na Tolminsko. Jesen je | A |
spačeno lice, neumno, plaho in prežeče, samo | vase | potisnjeno in obenem strašno razvlečeno, pravi | A |
zopet povešal pogled pa se togo zamišljal sam | vase, | v svojo težko osamelost in bridko onemoglost | A |
bi omahnil po strani. Potem se je stulil sam | vase, | oprl se s komolci na kolena in položil glavo | A |
ujame ploha.« Starec je zamrmral nejasno sam | vase. | Duša pa je krenil brez nadaljnjega pozdrava proti | A |
pred njim, kako je bil zlezel ves na kup, sam | vase. | Bridko se je nasmehnil Duša. | A |
navada. Kadar ga je pijača omotila, je brundal | vase, | da bo nož nabrusil in da pojde v Tolmin. Vsi | A |
njegove sestre Polone, domače tete, ki je sama | vase | stisnjena čepela za pečjo in gibala venomer | A |
Šentviški gori, se je nekam čudaško potuhnil sam | vase. | S tolminsko gospodo je shajal, povedal, kadar | A |
Ni tožila, ni zinila. Sama | vase | se je zaprla, pa jo ubij, če hočeš.Saj je še | A |
kaj prida ali nič. Radetič se je potopil sam | vase. | Komaj vidno mu je drhtelo nekaj posmeha ob ustnicah | A |
potuhnjeno . / . / stran 227 . / stisnjen sam | vase, | kakor zapreden in da preži na žrtev: ‚Pajek | A |
svoboda je plala iz vsega njega, budil je zaupanje | vase | in svojo besedo. »Pozabil je Golja nekaj,« je | A |
klel. Saj pa je bilo tudi vredno, da je šel | vase. | Videl je mrtvega Tonina, videl potem mrtvega | A |
zabega mimo miz in kako se je čudno stisnil sam | vase, | ko se je med pivci vzdignil prepir, ali so ogledniki | A |
Brat je videl in slišal. Stisnil se je sam | vase | in zagrizel svojo strašno žalost.Do jutra ni | A |
Defacis je zaspal in vleče glasnó smrče sape | vase. | »Pa si prej rekel, da zdaj punta ni več. | A |
»Kaj pa naj? Suhega kruha ne spravim | vase, | « je odvrnil Šime. Potem je pomakal kruh v črno | A |
Valentin je prebledel in strepetal. Sam | vase | je zaklel: »Preklet naj bo!« * Lovrenca Kragulja | A |
Za pečjo sloni ves dan pa zebe jo. Misli sama | vase, | vedno eno, misli in ne ve, kam.Tončka moli, | A |
Zadavil si Tonina.« Lapajne hrope in se stuli sam | vase | na slami. »Ubogega biriča, ki nič vedel ni, | A |
ni več odgovoril. Andrej se je zamislil sam | vase | in mrmral: »Tvoje življenje bo, kakor bi viselo | A |
še toliko bolj. »Poglej, kako potegnem dim | vase! | Poglej, kako ga zadržim v sebi! | A |
Ali ni najlepše v hribih, ko vsrkavaš mir | vase | z vseh strani, ko začutiš božjo neskončnost | A |
če pa je vse res!« »Hm, pa si res zaverovan | vase... | Ali ne vidiš, da gredo že te besede tako tujcem | A |
Po tistem se je čisto umirila in se zaprla | vase. | Na mesto, kjer se ji je ponesrečil fant, pa je | A |
človeškim očem; tam notri so bili ti svetniki sami | vase. | Ondi so izvrševali Bogu všečna dela ‒ vsaj tako | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |