usoda (201-300)

ima svojo moč, za kakim vogalom lahko preži	usoda,	pa je pomenek z bridko usodo dosti lažji, če	A
Ker ima plešo. To je jako tragična	usoda!	Hvala Bogu, jaz še imam goste lase, in kar se	A
treba 1 dinar šteti za sleherno uporabo. Enaka	usoda	da je zadela še mnogega drugega skavta in so	A
to se še domislil ni ‒ dovolj hudo te zadene	usoda,	kadar ti namesto z nadevanimi paprikami postreže	A
je bil ‒ Korče. Po tem čisto izrednem potu je	usoda	posredovala, da slednjič vendarle osebno spoznam	A
noči. Osem dni, samo osem dni mi še podari	usoda!	Potem ležem in porečem: Končano!	A
veruje v njegovo zvestobo, sirota! Kako kleta je	usoda,	da raztrga dvoje src, ki se tako ljubita.Prekletstvo	A
moja zakonska žena! Prefekt, sedaj ti nudi	usoda,	da ti roka despojne odpre vrata do odlične službe	A
Odkar je ubežala Bizancu in dvoru; odkar ji je	usoda	ugrabila najdražji bitji, Iztoka in Epafrodita	A
videl združenih teh dveh, ki mu jih je izročila	usoda	v varstvo. Da izvršim to nalogo, se napotim	A
čez Hem. Zazdelo se mu je, kakor da ga kliče	usoda,	bogovi, in mu kaže proti jugu.Po licu se mu	A
Po licu se mu je razlil dvom.	Usoda?	Bogovi?	A
Bogovi? Ne	usoda	in ne bogovi, nihčè me ne kliče.Kliče me ljubezen	A
Danes je žel, kar je sejal. Nam pa je dala	usoda	v roke ključ, s katerim odpremo zopet srca bratov	A
mestu ni zaskrbelo, in ta je bil Epafrodit. »	Usoda	opravlja svoje delo,« je preudarjal, zavit v	A
in bodi meč maščevanja! Zakaj izvolila te je	usoda.	« Izpraznili so čaše in ga spremili do morja	A
iz čaše brezmejne sreče, ki mu jo je dodelila	usoda.	Pil je s skrivnostnimi požirki čisto ljubezen	A
zdaj rekla ali storila ona, odvisna njegova	usoda.	»Sam dobro veš,« je iz suhega grla izdavi	A
zaprla pot na izgubljeni Beli dvor. K sreči je	usoda	sama usmiljeno poskrbela, da tetine skrbi niso	A
smilil se ji je deček, ki ga je bila neprijazna	usoda	pahnila v trdo gorjansko življenje.Kakor bi	A
zapuščenost ... Pozabil je, vendar ga ni pozabila zla	usoda.	Po končani južini je trojica v lahni	A
nagibov potekajo dejanja tistih, s katerimi nas je	usoda	povezala. Vidiš, Lovrek, če poznaš nagibe, razumeš	A
predajali čarom lepih poznojesenskih dni, ki jih je	usoda	poklonila stvarstvu, preden se je odelo v belo	A
Takrat še slutil ni, kako učinkovito orožje mu	usoda	potiska v roke, prav tako se ni zavedal daljnosežnosti	A
« je prosil v svojem srcu. Tokrat se ga je	usoda	vendarle usmilila.Domača veža je bila polna	A
jih bili vklenili in odpeljali v zapore! No,	usoda	jim ni bila mila, besede so izzvenele in se	A
mladih, tisto leto potrjenih fantov, ki jim je	usoda	dovolila še tri tedne odloga: vojaška oblast	A
nahajal tik pred izpolnitvijo svojih želja, nemila	usoda	...? Z občutkom moreče teže, napovedovalke	A
hudovanje in se jim notranje vedno bolj odmikal.	Usoda	pa mu je pripravila nadomestilo s prihodom prijatelja	A
lomečo se suhljad in zasačila zahrbtneža.	Usoda	pa je hotela drugače in Wratschko se je za njima	A
je bila pred štirimi leti razstavila sovražna	usoda.	Na ta večer, ko se je sonce skoro nerado potopilo	A
je iskreno zaželel, da bi mu bila nadaljnja	usoda	mila. Bolj ko se je potem na svoji poti	A
sosedu v najem in odrinil s karavano, katere	usoda	je bila nesrečna.Ko je bila spalna bolezen usmrtila	A
slovenske in široke jugoslovanske domovine!	Usoda	vsakega izmed njih je usoda celote!Naj bi bila	A
jugoslovanske domovine! Usoda vsakega izmed njih je	usoda	celote!Naj bi bila srečna in vesela!«	A
razpoloženje tako mehko in dovzetno, ali je	usoda	prav takrat razlila nad njo gloriolo nenavadne	A
luknjic ... Na divanu leži do popka razgaljena	usoda	nemške umetnosti, gospodar in genij staroslavnega	A
mraku! - O mraku vstane doktor Schlenther,	usoda	nemške umetnosti, ter se napoti s premišljenimi	A
jeziku in za koga poje. To je bila njegova	usoda	in njegova tragična krivda.Razumeti ni mogel	A
stran 97 . / Nelepa in krivična je bila njegova	usoda.	Mnogo sem jih poznala, ki so mu bili podobni	A
svojih globočinah, se ustanovi za vselej njegova	usoda.	Tako je mnogoterim obžarjeno življenje z milo	A
sami spoznali, drugače bi ne občevali z menoj.	Usoda	mi je dodelila grenko življenje - ampak kdo	A
Takó pa je le moril in ubijal...“ ”To je pač	usoda...	“ In nekako otožno mi je bilo pri srcu.	A
globokega premišljevanja. Čutim se srečnega...	usoda	je razsvetlila mojo temno pot z veselim žarkom	A
je romal popotnik po šentflorjanski dolini.	Usoda	je hotela, da je prišel mimo pokopališča ter	A
to imé marsikomu tuje in neznano, - ali to je	usoda	vseh tistih naših mož, ki so žrtvovali vsak	A
treba, da si delam skrbi? Denimo, da je moja	usoda	strašna in temna.Jaz bi se ne žalil zarad tega	A
hinavstva, tam je slepota in lahkovernost.	Usoda	sama je poštena.In kar zida z vso svojo duhovitostjo	A
da me gleda iz njenih oči moja davno določena	usoda...	Stal sem ji že preblizu, da bi se je ne prestrašil	A
Jaz ne, temveč njeno premehko srce ...	Usoda	hodi svojo pot in nikogar ni, ki bi ji smel	A
kakor črna, nepremagljiva in nespremenljiva	usoda.	Nikjer nisem videl obrazov, ki bi imeli tisto	A
ministra Kaunitza. Tedaj pa se je tudi izpolnila	usoda	njegova.Zavedal se je velikih in preimenitnih	A
Kosirnik; do tistega časa, ko se je izpolnila moja	usoda,	sem bil profesor prirodoznanstva. Ne po poklicu	A
Ali slutite, da se je takrat izpolnila moja	usoda?	Takrat, ko sem stopil na ladjo?	A
zatisnjene, obračal glavo. Tako je hotela moja	usoda,	določena od začetka.Pogledal sem -- in pogledale	A
niso bile uprte name in vsa njena zloba in moja	usoda	je bila v njenih očeh.Videl sem njeno pot in	A
bil trenotek, ko se je morala izpolniti moja	usoda.	Pomislite, gospod, da mi je bilo določeno, recimo	A
da bi bil človek večji od svojega dela, in	usoda	že ve, kateremu zidarju je naročila grad in	A
marsikdo začudil, kako posebna, skoro neverjetna	usoda	je doletela mojega junaka.Tudi sam sem bil osupel	A
kaj sekunda, le pol sekunde in odločena bo	usoda	življenja in slave najslavnejšega viteza.Toda	A
Peter! Moje stvari, moje telo, moja duša, moja	usoda,	Matilda in, Peter, in to moje zadnje klavrno	A
sam sebi ... Odločil si se, kakor je velevala	usoda	in božja volja!...	A
kladivo, ti boš naklo, kakor sem bil jaz ... taka je	usoda	nas premehkih ljudí ...“ ”Tako se ziblje breme	A
zato, ker sem mislil, da me boste ubogali! Vaša	usoda	je že zapečatena; škoda!Tamle v miznici imam	A
odpočijejo moja globoko užaljena prsa? O svet, o	usoda!	...	A
da si nisem kriv sam svoje brezpomembnosti;	usoda	je odločila nad menoj. A ko sem bil zapazil	A
človek veže tukaj in se veže tam; žalostna je pač	usoda	njega, ki misli na svojo prihodnost in na prihodnost	A
doživel tam -- toda Bog vedi, kakšna je moja	usoda:	z neveselim občutkom, celó z grenkostjo se spominjam	A
”Domovina?	Usoda?	Poznam vas, ki se jokate nad njo!	A
oči in govori v najinih besedah. Kakšna bo	usoda,	kadar se izpolni, kakor jo prorokuje bojazen	A
je truden zatajevanja in zakoprní, da bi se	usoda	izpolnila, sem vstal in stopil hitro proti njemu	A
Ne izpustim te!	Usoda	name je zapisala trpljenje in ponižanje; njena	A
z bridkostjo sva čakala, da bi se izpolnila	usoda.	Vse je bilo zlagano in zlagana je bila najina	A
še ni noč; pol ure še lahko čakam, predno se	usoda	izpolni, pol ure, vsaj še pet minut; malo še	A
nisem veroval vanje. Če je čas, da se izpolni	usoda,	naj se izpolni in pogledal ji bom naravnost	A
kakor se stare ostuden ščurek s peto ... Ista	usoda	ga je bila zadela, kakor Mihova - prišel je	A
slovesnost in ob slovesnosti se je določila	usoda	Lojzetova.Najboljši učenec je bil, starega in	A
prečudežen način ‚samo naredilo‘ kakor se pač	usoda	izpolni.Pa kaj bi?	A
rokama v močvirje ... slepca bi me vodila slepa	usoda,	nezmotljivo, ne za pedenj v stran ... slepa usoda	A
usoda, nezmotljivo, ne za pedenj v stran ... slepa	usoda,	vsevideča, mene slepca, vsečutečega ...“ Tako	A
ne navzdol, ko je izprevidel, da je njegova	usoda	dopolnjena.Zdaj ni več treba sanj in upanja	A
trenotka, v katerem se imá odločiti prihodnost in	usoda	naše mile domovine ...Na licih vaših in v vaših	A
vame in srkal počasi, do konca, do kaplje: moja	usoda,	njegova pravica - kaj bi še nadalje vzdihoval	A
ne živite, kakor žive drugi ljudje? Res, vaša	usoda	ni lepa in vaša pot je bila trnjeva.Toda izbrali	A
Listje odpada in kadar odpada listje, me prime	usoda	pod pazduho...Gospod Ratej, ali bo trajalo moje	A
propade, in glejte, - propal je. Izpolnila se je	usoda...	“ ”Koliko je resnice na tej stvari?“	A
”Vse je resnica, gospod Nikolaj Nikič!	Usoda	njegova se je izpolnila.Življenje ga je ubilo	A
more križati zaradi tega? Ali sem jaz Bog in	usoda	in natura?...Ne bojte se, Nikolaj Nikič!	A
završila njegova mladost in dopolnila se je	usoda	njegovega življenja.Mahoma so minile sanje,	A
da niso bili najslabši ljudje; ampak krivična	usoda	jih je bila obdarila s čisto dušo in mehkim	A
nič pomislil nanjo; moja bridkost je bila in	usoda,	pa je še videl nisem ...Nisem je videl, ki je	A
in da me je ostavila smehljaje, ko se je moja	usoda	dopolnila.Zdaj je bilo vžgano v srce večno hrepenenj	A
lahko, malenkostno in celo smešno, če bi ga bila	usoda	komu drugemu naložila na hrbet.Tako je: slaboča	A
zadovoljen; sam pa je tožil, da ga preganja	usoda.	Dokler je hodil v šolo, učil se je vseh mogočih	A
svet neprijazen, trd in sovražen, da nemila	usoda	trga najsvetejše vezi, da ostane v srcu večen	A
trenotku je bila zapisana in potrjena njegova	usoda	za vse večne čase; ni je bilo več sile ne na	A
obleko in kos krače. Takoj je šel iskat dela, in	usoda	mu je bila mila.Toda še tisti dan je doživel	A
nikoli; visel je mirno, težak in teman, kakor	usoda.	Zato je bilo sonce tako bledo in zaspano, kadar	A
reči, da bi se nikoli ne bil lagal. ”To je	usoda	popotnikov, prijatelj!Taka je naša natura -	A
tiha, skrbeča, bolna, - zmerom enaka; njena	usoda	je bila odločena že davno,, ko je imela trinajst	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani