upnik (1.301-1.400)

je predlagal upnik v predlogu za izvršbo. Če	upnik	ni predlagal izvršitelja, ga določi sodišče	S
posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.	Upnik	ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa	S
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se	upnik	poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi	S
nastopilo po sklenitvi poravnave; 9. če je	upnik	odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še	S
(Sklep o ugovoru) Če	upnik	v roku ne odgovori na ugovor, sodišče odloči	S
dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Če	upnik	v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, sodišče	S
upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je	upnik	uveljavljal in priložil predlogu za izvršbo	S
izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko	upnik	ponovno zahteva izvršbo. Sodišče ne ravna po	S
(Sklep o ugovoru) Če	upnik	v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi	S
razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo. Če	upnik	v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje,	S
sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu	upnik	vrne tisto, kar je z izvršbo dobil: 1. če je	S
izvršbo, ki je že bila opravljena; 5. če je	upnik	prejel več kot znaša njegova terjatev, ali če	S
posledice iz drugega odstavka tega člena. Če se	upnik	v predpisanem roku ne izjavi ali če izjavi,	S
katerim predlogu za nasprotno izvršbo ugodi. Če	upnik	v predpisanem roku izjavi, da nasprotuje predlogu	S
izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker	upnik	svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti	S
treba izvršbo zahtevati v določenem roku, lahko	upnik	predlaga odlog v tem roku. 73. člen	S
okoliščine primera. Če je predlagal odlog izvršbe	upnik,	jo sodišče odloži za toliko časa, za kolikor	S
sodišče odloži za toliko časa, za kolikor je	upnik	predlagal. Če je upnik predlagal odlog izvršbe	S
časa, za kolikor je upnik predlagal. Če je	upnik	predlagal odlog izvršbe v primeru, v katerem	S
iztekom roka, za katerega je bila odložena, če	upnik	izkaže za verjetno, da so prenehali razlogi	S
Če v predlogu ni navedeno, kje so stvari)	Upnik	lahko predlaga, naj sodišče izda sklep o izvršbi	S
dobljenega s prodajo. V predlogu za izvršbo lahko	upnik	zahteva le rubež in cenitev, vendar mora v tem	S
opozori, da bo rubež opravljen tudi, če se ga	upnik	ne bo udeležil. Rubež se opravi, če tudi dolžnik	S
udeležil. Rubež se opravi, če tudi dolžnik oziroma	upnik	ni navzoč. O rubežu obvesti izvršitelj dolžnika	S
kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti	upnik.	Dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti kdo	S
(Pridobitev zastavne pravice)	Upnik	pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh	S
zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, lahko	upnik	v roku treh mesecev od dneva prvega rubeža izvršitelju	S
eomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež. Če	upnik	v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali	S
kupnine, če v to na svojo nevarnost privoli	upnik	v mejah zneska, ki bi mu šel iz dosežene kupnine	S
dosežene kupnine. Če kupec ne položi kupnine, pa	upnik	ne privoli v izročitev stvari, lahko izvršitelj	S
97. člen (Če je en sam	upnik)	Če je treba iz kupnine poplačati enega samega	S
posledicah iz petega odstavka tega člena. Če	upnik	in dolžnik ne soglašata z obračunom terjatve	S
in 208. člen), razen v primeru, če je en sam	upnik	(97. člen). Če je za zastavljene premičnine	S
tretjega odstavka 81. člena tega zakona, zastavni	upnik	pa priglasi terjatev v roku iz četrtega odstavka	S
drugače določeno. V predlogu za izvršbo lahko	upnik	zahteva, naj sodišče dovoli samo rubež denarne	S
111. člena), predlagati prenos terjatve. Če	upnik	v tem roku ne predlaga prenosa, sodišče ustavi	S
sodišče opravilo na upnikov predlog, pridobi	upnik	na njej zastavno pravico. Dolžnikov dolžnik	S
Predlog za izjavo dolžnikovega dolžnika lahko	upnik	združi s predlogom za izvršbo, ali pa predlaga	S
navede, da je rubež, na podlagi katerega je	upnik	pridobil na terjatvi zastavno pravico, dovolilo	S
ko postane sklep o rubežu pravnomočen. Če je	upnik	predlagal, naj se dolžnikov dolžnik izjavi o	S
upnikovo terjatev, jo sodišče prenese šele, ko	upnik	položi varščino, da bo presežek izročil sodišču	S
zarubljena za koga drugega, prenese sodišče šele, ko	upnik	položi varščino, da bo sodišču izročil izvzeti	S
nanjo nanašajo. Če dolžnik to zahteva, mora	upnik,	na katerega je sodišče preneslo del terjatve	S
Izročitev listin, ki so pri kom drugem, lahko	upnik	zahteva s tožbo, če bi imel to pravico dolžnik	S
znesek, ali samo zapadli znesek terjatve.	Upnik,	na katerega je bila prenesena terjatev, glede	S
upnika) S prenosom terjatve v izterjavo dobi	upnik	pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo	S
zavarovanje. S prenosom terjatve v izterjavo	upnik	ne pridobi pravice, da bi v breme dolžnika sklenil	S
učinka na pravice, ki jih je s prenosom pridobil	upnik.	121. člen	S
Obvestilo o tožbi za izterjavo prenesene terjatve)	Upnik,	ki vloži tožbo za izterjavo prenesene terjatve	S
(Zamuda pri izterjavi prenesene terjatve)	Upnik,	ki ne skrbi za izterjavo prenesene terjatve	S
(Poplačilo upnika)	Upnik,	na katerega je sodišče preneslo terjatev v izterjavo	S
Izterjava zneska, ki presega upnikovo terjatev)	Upnik,	ki je od prenesene terjatve izterjal več, kot	S
dolžnosti tudi zastavno pravico na upnika.	Upnik,	na katerega je bila prenesena terjatev namesto	S
ni predpisano brezgotovinsko plačilo, izterja	upnik	neposredno pri delodajalcu, ki dolžniku izplačuje	S
pri delodajalcu, ki dolžniku izplačuje plačo.	Upnik	ima pravico zahtevati, da se mu odtegnjeni znesek	S
sodišču, kdo je dolžnikov novi delodajalec. Če	upnik	tega ne stori v roku, sodišče ustavi izvršbo	S
in izplačilo zapadlih zneskov)	Upnik	lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku	S
Predlog iz prvega odstavka tega člena lahko	upnik	vloži do konca izvršilnega postopka. Sklep	S
odgovoren tudi za škodo, ki jo zaradi tega utrpi	upnik.	135. člen	S
(Podatki o računu)	Upnik	mora v predlogu za izvršbo navesti organizacijo	S
mora biti plačilo izvršeno preko njega. Če	upnik	izkaže za verjetno, da ni mogel ugotoviti podatkov	S
(Izvršba na več dolžnikovih računov) Če	upnik	navede ali če sodišče na upnikov predlog ugotovi	S
terjatev, izda sodišče en sam sklep o izvršbi.	Upnik	lahko v predlogu za izvršbo določi vrstni red	S
organizaciji, pri kateri ima račun dolžnik, ki ga je	upnik	v predlogu za izvršbo določil kot prvega solidarnega	S
postopka v gospodarskih sporih. V predlogu mora	upnik	navesti podatke, iz katerih izhaja, da gre za	S
dolžnika, ki ni voljan izročiti stvari, lahko	upnik	po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve	S
katero se nanaša terjatev, izročiti upniku.	Upnik	mora nepremičnino upravljati v imenu in na račun	S
(Prodaja)	Upnik	lahko v roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni	S
izročena, sodišču predlaga njeno prodajo. Če	upnik	prodaje ne predlaga pravočasno, sodišče ustavi	S
azpolagati s to pravico. Z rubežom pravice pridobi	upnik	na njej zastavno pravico. Enajsto a) poglavje	S
zavarovanje upnikove denarne terjatve, pridobi	upnik	z vpisom sklepa o izvršbi zastavno pravico na	S
zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi	upnik	zastavno pravico na deležu družbenika z učinki	S
vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, mora	upnik	priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove	S
člena opravi sodišče vpis po uradni dolžnosti.	Upnik,	ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove	S
njem izjavi v osmih dneh od vročitve. Ko se	upnik	izjavi ali ko izteče rok za izjavo, izda sodišče	S
v zemljiški knjigi. S to zaznambo pridobi	upnik	zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi	S
pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini.	Upnik,	ki je predlagal izvršbo, pa ni že prej pridobil	S
posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.	Upnik,	za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo	S
na nepremičnino dobi poplačilo tudi zastavni	upnik	oziroma upnik zemljiškega dolga, ki ni predlagal	S
nepremičnino dobi poplačilo tudi zastavni upnik oziroma	upnik	zemljiškega dolga, ki ni predlagal izvršbe.	S
poplačani. Kupec nepremičnine in zastavni	upnik	oziroma upnik zemljiškega dolga se lahko sporazumeta	S
Kupec nepremičnine in zastavni upnik oziroma	upnik	zemljiškega dolga se lahko sporazumeta, da ostane	S
sklenitvijo pogodbe. Varščine so oproščeni	upnik,	na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo	S
predlog je sodišče dovolilo izvršbo in zastavni	upnik	oziroma upnik zemljiškega dolga, če njihove	S
sodišče dovolilo izvršbo in zastavni upnik oziroma	upnik	zemljiškega dolga, če njihove terjatve dosegajo	S
določen v odredbi o prodaji. Kupec, ki je edini	upnik,	je lahko oproščen položitve kupnine do višine	S
sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. Če	upnik	ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od	S
primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena	upnik	obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje	S
Poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine) Če je	upnik	ali z njim povezana oseba kupila nepremičnino	S
glede na dejansko višino kupnine, šteje, da je	upnik	poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine	S
(Izpodbijanje terjatev)	Upnik	ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz	S
oziroma iz drugih okoliščin ni znano, kdo je	upnik	zemljiškega dolga, sodišče znesek, ki upniku	S
nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, mora	upnik	v predlogu za izvršbo navesti, kje je nepremičnina	S
izvršbi. Plačilo sodnih penalov lahko zahteva	upnik	vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne	S
člena. Od dneva vložitve predloga za izvršbo	upnik	ni več upravičen do sodnih penalov. Tretji	S
Če drugi ni voljan izročiti stvari, lahko	upnik	predlaga sodišču, naj prenese nanj dolžnikovo	S
določenem roku izplačati to vrednost upniku.	Upnik	lahko na podlagi tega sklepa predlaga proti	S
tega sklepa predlaga proti dolžniku izvršbo.	Upnik	lahko vloži predlog po prvem odstavku tega člena	S
bil obveščen, da stvari niso bile najdene. Če	upnik	v predpisanem roku ne predlaga, naj mu dolžnik	S
najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem, lahko	upnik	predlaga, naj se izvršba opravi tako, da ga	S

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani