upnik (1.001-1.100)

tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je	upnik	pozneje odobril ali če jo je izkoristil. Izpolni	S
izpolnitve še pri njem. (2) Poslovno nesposoben	upnik	lahko potem, ko postane poslovno sposoben, odobri	S
ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more	upnik	zahtevati kaj drugega. (2) Ni veljavne izpolnitv	S
dolžnik izročil kot dolgovano stvar in jo je	upnik	kot takšno sprejel, to v resnici ni; zato ima	S
kot takšno sprejel, to v resnici ni; zato ima	upnik	pravico vrniti tisto, kar mu je bilo izročeno	S
283. člen (1) Obveznost preneha, če	upnik	v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega	S
kar je dolgoval. (3) Vendar lahko zahteva	upnik	od dolžnika, ne pa več od poroka, namesto zahtevka	S
pa mu izroči, preneha obveznost šele, ko se	upnik	poplača iz doseženega zneska. Delna izpolnitev	S
285. člen (1)	Upnik	ni dolžan sprejeti delne izpolnitve, razen če	S
obveznosti ne nalaga kaj drugega. (2) Vendar je	upnik	dolžan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti	S
poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela	upnik	in dolžnik, obveznosti vračunajo po istem vrstnem	S
ne zahtevajo za izpolnitev nekega roka, lahko	upnik	zahteva takojšnjo izpolnitev obveznosti, dolžnik	S
ko dolžnik ponudi predčasno izpolnitev, jo	upnik	lahko odkloni, lahko pa jo tudi sprejme in si	S
291. člen	Upnik	ima pravico zahtevati predčasno izpolnitev,	S
banke ali druge organizacije, pri kateri ima	upnik	račun, in če pogodbeni stranki nista drugače	S
prispe banki oziroma organizaciji, pri kateri ima	upnik	račun, denarno nakazilo v dobro upnika ali nalog	S
plačevanja ni dogovorjen, je dolg poravnan, ko	upnik	prejme denarno nakazilo. VII.	S
(1) Dolžnik je dolžan izpolniti obveznosti,	upnik	pa sprejeti izpolnitev v kraju, ki je določen	S
obveznosti se izpolnjujejo v kraju, v katerem ima	upnik	sedež oziroma prebivališče. (2) Če se plačilo	S
kateri so upnikova denarna sredstva. (3) Če je	upnik	spremenil kraj, v katerem je imel sedež oziroma	S
izpolni obveznost, ima pravico zahtevati, naj mu	upnik	o tem na svoje stroške da pobotnico (priznanico	S
297. člen Če	upnik	noče dati pobotnice, lahko položi dolžnik pri	S
zahteva od upnika, naj mu vrne zadolžnico. (2) Če	upnik	ne more vrniti zadolžnice, ima dolžnik pravico	S
izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko	upnik	ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali	S
ZAMUDA UPNIKA Kdaj pride	upnik	v zamudo 300. člen	S
300. člen (1)	Upnik	pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga	S
izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči. (2)	Upnik	pride v zamudo tudi, kadar je pripravljen sprejeti	S
pa izpolnitve svoje zapadle obveznosti. (3)	Upnik	ne pride v zamudo, če dokaže, da ob času, ko	S
301. člen (1) Če pride	upnik	v zamudo, preneha dolžnikova zamuda in preide	S
dneva upnikove zamude nehajo teči obresti. (3)	Upnik	v zamudi je dolžan povrniti dolžniku škodo,	S
302. člen (1) Če je	upnik	v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo	S
ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, ali če je	upnik	poslovno nesposoben, nima pa zastopnika, sme	S
izjavi sodišču, da se tej pravici odpoveduje, če	upnik	izjavi, da sprejema položeno stvar, kot tudi	S
Stroške veljavne in nepreklicane položitve plača	upnik,	v delu, ki presega stroške izpolnitve, ki jih	S
pobotati tistega, kar dolguje upniku, s tistim, kar	upnik	dolguje njegovemu poroku. (2) Vendar pa porok	S
prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi če	upnik	po svoji krivdi opusti pobot. Zastarana terjatev	S
319. člen (1) Obveznost preneha, če	upnik	izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve	S
zavarovana izpolnitev obveznosti, ne pomeni, da se je	upnik	odpovedal pravici zahtevati njeno izpolnitev	S
je porok prost. (2) Če je več porokov, pa	upnik	enega med njimi oprosti obveznosti, ostanejo	S
terjatve nasproti dolžniku, razen tistih, za katere	upnik	ni vedel takrat, ko je dolgove odpustil. 3	S
323. člen (1) Obveznost preneha, če se	upnik	in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost	S
z združitvijo, če v njej ista oseba postane	upnik	in dolžnik. (2) Če porok postane upnik, obveznos	S
postane upnik in dolžnik. (2) Če porok postane	upnik,	obveznost glavnega dolžnika ne preneha. (3	S
določen primer zakon ne odreja kaj drugega. (6)	Upnik	ima pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar	S
preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil	upnik	lahko zahteval izpolnitev obveznosti. (3) Sodišč	S
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je	upnik	imel pravico terjati izpolnitev obveznosti,	S
tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana.	Upnik,	čigar terjatev je zavarovana 343. člen	S
343. člen (1) Ko preteče čas zastaranja, se	upnik,	čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali s	S
katere izvirajo občasne terjatve, ne izgubi	upnik	le pravice zahtevati bodoče občasne dajatve	S
člen Zastaranje ne teče ves tisti čas, ko	upnik	zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati	S
kakšne terjatve določeni čas krajši kot dve leti,	upnik	pa je mladoletnik, ki nima zastopnika, ali kakšna	S
zastaranje te terjatve teči takrat, ko postane	upnik	poslovno sposoben ali ko dobi zastopnika. Zastar	S
ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, če	upnik	umakne tožbo ali odstopi od takega dejanja.	S
vzroka, ki se ne tiče same stvari, pa vloži	upnik	novo tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti	S
Za pretrganje zastaranja ne zadostuje, da	upnik	pisno ali ustno zahteva od dolžnika, naj izpolni	S
zastaranje pretrgano z dolžnikovo pripoznavo dolga,	upnik	in dolžnik pa sta se sporazumela, da bosta spremenila	S
denarnih enot, na katero se glasi obveznost, če se	upnik	in dolžnik v skladu z zakonom ne dogovorita	S
tudi obresti, če tako določa zakon ali če se	upnik	in dolžnik tako dogovorita. Prepoved obrestnih	S
dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če	upnik	dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega	S
379. člen	Upnik	in dolžnik se lahko dogovorita, da je obrestna	S
380. člen (1)	Upnik	ima pravico do zamudnih obresti ne glede na	S
zamude nastala kakšna škoda. (2) Vendar ima	upnik	v primeru, če je škoda, ki mu je nastala zaradi	S
po njegovi izbiri. (2) Če ima pravico izbire	upnik	in se ta ne izreče o njej v roku, ki je določen	S
na preostali predmet; če ima pravico izbire	upnik,	pa lahko po svoji izbiri zahteva preostali predmet	S
nemogoč zaradi dogodka, za katerega je odgovoren	upnik,	preneha dolžnikova obveznost, vendar lahko v	S
preostalim predmetom; če pa ima pravico izbire	upnik,	lahko da odškodnino in zahteva preostali predmet	S
izkoristi to možnost vse dotlej, dokler ne dobi	upnik	v prisilni izvršbi popolnoma ali delno predmet	S
391. člen (1)	Upnik	sme pri fakultativni obveznosti zahtevati od	S
dogodka, za katerega dolžnik odgovarja, sme	upnik	zahtevati le odškodnino, vendar se dolžnik lahko	S
(1) Če pogodba ali zakon določa, da lahko	upnik	namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolžnika	S
kakšen drug določen predmet, mu je dolžnik, če	upnik	to zahteva, dolžan izročiti ta predmet. (2	S
terjatev deli med njimi na enake dele in more vsak	upnik	zahtevati le svoj del terjatve. Domneva solidarn	S
odgovarja upniku za celo obveznost in lahko	upnik	zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse	S
398. člen (1) S prenovitvijo, ki jo je	upnik	sklenil s kakšnim solidarnim dolžnikom, so prosti	S
prosti tudi drugi dolžniki. (2) Če pa sta	upnik	in dolžnik omejila prenovitev na del obveznosti	S
401. člen Če pride	upnik	v zamudo nasproti enemu solidarnemu dolžniku	S
(2) Pri tem nima vpliva okoliščina, da je	upnik	kateremu izmed sodolžnikov dolg odpustil ali	S
407. člen (1) Vsak solidarni	upnik	ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev	S
obveznost upniku, ki ga sam izbere, vse dokler neki	upnik	ne zahteva izpolnitve. Pobot	S
414. člen (1) Če en	upnik	pretrga zastaranje ali če zastaranje nasproti	S
415. člen (1) Vsak solidarni	upnik	ima pravico zahtevati od upnika, ki je prejel	S
zakonom določena solidarnost, sme posamezen	upnik	le tedaj zahtevati, naj jo dolžnik izpolni njemu	S
da sprejme izpolnitev; sicer pa lahko vsak	upnik	zahteva od dolžnika, da izpolni obveznost vsem	S
417. člen (1)	Upnik	lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim	S
prenosu na drugega. (2) Če sta se dolžnik in	upnik	dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti terjatve	S
2) Če sta se dolžnik in upnik dogovorila, da	upnik	ne bo smel prenesti terjatve na drugega, prenos	S
bil dolžan vedeti. (4) Če sta se dolžnik in	upnik	iz gospodarske pogodbe dogovorila, da upnik	S
upnik iz gospodarske pogodbe dogovorila, da	upnik	ne bo smel prenesti denarne terjatve na drugega	S
420. člen Če je	upnik	odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada	S
se zmanjša njegova obveznost šele tedaj, ko	upnik	izterja odstopljeno terjatev. (3) V prvem in	S
dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil	upnik.	(2) O sklenitvi pogodbe lahko obvesti upnika	S
pogodbe lahko obvesti upnika vsak od njiju,	upnik	pa lahko vsakemu od njiju sporoči svojo privolitev	S
privolitev v prevzem dolga. (3) Domneva se, da je	upnik	dal svojo privolitev, če je brez omejitve sprejel	S
učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler	upnik	vanjo ne privoli, kakor tudi, če privolitev	S
hipotekarnemu upniku, se v primeru, če hipotekarni	upnik	na pisno zahtevo odtujitelja v treh mesecih	S
privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolžen,	upnik	pa tega ni vedel in ni bil dolžan vedeti, prejšnji	S
dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato nima	upnik	nasproti njemu nobene pravice. DRUGA KNJIGA	S
nameravani prodaji oziroma nameravanem kupu mora	upnik	obvestiti dolžnika. Povrnitev druge škode	S
prejšnji odstavek sme odkup police zahtevati	upnik,	ki mu je bila polica izročena v zastavo, če	S
mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel	upnik,	da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika.	S

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani