nova beseda iz Slovenije
skrivaj čitajoč »Slovenski Narod«, med tem ko | učitelj | predava poslušnim in neposlušnim učencem o bistvu | A |
»Ščinkovec, ti si postal čudovit možakar. | Učitelj | Ivanetič se je presneto motil o tvojih sposobnostih | A |
in koliko ga more vse to veljati. Župnik in | učitelj, | ki sta bolj od daleč gledala na polk, zavijeta | A |
je bival in čakal na regulacijo plače droben | učitelj | z obilno družino.In z grozo je zapažala med | A |
Dandanes kdo se pa še ženi? Kak | učitelj! | Drug že nerad!« | A |
Krunoslav Batič, potem občinski tajnik in upokojeni | učitelj | Podržaj, Jankov oče, in poštar s pipo in s štebali | A |
poseka, brivec!« je hudomušno pripomnil upokojeni | učitelj | in tajnik Podržaj. »Prosim,« ga je resno zavrnil | A |
se je cmeril Stanko. »Za zvezke potrebujem, | učitelj | me zmeraj sekira, ker nimam zvezkov.« »Učitelju | A |
izpustil, da je letal po šolski sobi, pa mu je | učitelj | navil ušesa, namreč Stanku in ne metulju.»Stanko | A |
zgodilo, da je bil res vprašan v šoli in mu je dal | učitelj | prav to vprašanje, ki sta ga doma skupaj reševala | A |
so se kar okna tresla od smeha tovarišev. | Učitelj | je bil drugačnega mnenja; vzel je Milanov odgovor | A |
pripravljen izgovor: »Na vakance sem prišel. | Učitelj | je zbolel, nimamo šole, pa so ata rekli, naj | A |
»Ali je mogoče? Meni je rekel, da je | učitelj | bolan in da ga ti pošiljaš na vakance.‒ Kraljica | A |
razred. Potem je čakal pred durmi, da je prišel | učitelj. | Učitelj je bil dober, star gospod; izjavil je | A |
Potem je čakal pred durmi, da je prišel učitelj. | Učitelj | je bil dober, star gospod; izjavil je, da tiči | A |
Sram me je, da si moj sin! | Učitelj | tudi ni zadovoljen s tabo, zadnjo računsko nalogo | A |
. / stran 122 . / »Ti si mesten, tebi mora | učitelj | dajati zvezke zastonj!« ga je s poudarkom opozoril | A |
ima omenjeni moj sinko darove, ki jih gospod | učitelj | in gospod katehet vse premalo uvažujeta. Z majko | A |
očeta na klopci pod jesenom župnik, zasilni | učitelj | in moj oče. Učitelj Šimen je sprožil vprašanje | A |
jesenom župnik, zasilni učitelj in moj oče. | Učitelj | Šimen je sprožil vprašanje: »Kaj pa nameravate | A |
svet tudi za službe bolj odprt,« je razlagal | učitelj. | Šimnu je tudi župnik pritegnil in konec dolge | A |
da bi se stepel z njim. Na srečo je vstopil | učitelj, | mož sivih brk.Vsi smo se razprhnili po klopeh | A |
utihnili. Takrat pa me je predstavil razredu | učitelj: | »Ta je novinec.Prišel je tam nekje izpod Stola | A |
šepetaje ponovila, kajpak z rahlim smehom. | Učitelj | je potrkal s palico po katedru.»Finžgar, sedi | A |
smeh in me je izrinila iz zadnje klopi v prvo. | Učitelj | je zopet udaril s palico po katedru, da so utihnili | A |
Ponosno sem vzdignil roko. »No, kaj?« je vprašal | učitelj. | »Moj oče znajo nemščino prav dobro!« | A |
imel same prav dobre rede, razen lepopisja. | Učitelj | Šimen nas ni znal naučiti lepopisja. Ko sem | A |
še eno modrost, ki jo je naložil nemškutarski | učitelj | kot prostovoljno nalogo za tiste, ki smo želeli | A |
čudim taki nesmiselni muki, ki nam jo je naložil | učitelj | nemškutar. S to muko se je približal konec mojega | A |
zasilno šolo v župnišču. Postal sem ljudskošolski | učitelj. | Ko je moj prijatelj župnik Karel, že davno v | A |
moje nagle in res nelepe pisave. Ko sem bil že | učitelj | otrok, sem hotel biti tudi učitelj Jazonov. | A |
sem bil že učitelj otrok, sem hotel biti tudi | učitelj | Jazonov.Utrditi sem skušal pasjo pokorščino | A |
stran 12 . / Kristus Jezus, povsod ljubljen | učitelj, | čudodelec, delivec dobrot je odgovoril učencema | A |
Tako je modroval sivoglavi Kasander, Iztokov | učitelj, | ko se je že ob mesečnem svitu vračal preko vrtov | A |
da blagoslovljeno tvoje ime, ti revni vaški | učitelj! | « »Alena, Minka že pridiguje! | A |
SREČANJE I. | Učitelj | Vinko Urbančič je bil mlad, srednje velik, bolj | A |
erazumljivo in vendar čudovito govorico noči. Mladi | učitelj | se je s spretnostjo izkušenega planinca spuščal | A |
popotnika, da se spočije na njegovi mehki tratici. | Učitelj | ga še ni videl, vendar ga je slutil med sencami | A |
šum deroče Ložnice. »Pol poti,« je zamrmral | učitelj, | »pohiteti bo treba!« S pospešenimi koraki | A |
zgovorjenih besed. »Gospod Gradnik!« se je začudil | učitelj, | ko je posvetil neznancu z vžigalico v obraz | A |
»Saj me vendar poznate. | Učitelj | Urbančič, učitelj vašega Lovreka.« | A |
»Saj me vendar poznate. Učitelj Urbančič, | učitelj | vašega Lovreka.« »Lovreka?« se je zdrznil | A |
sem ves v mislih. Odkod pa prihajate, gospod | učitelj? | Aha, že vidim, na lovu ste bili. | A |
da tuhta, ali mu sme zaupati ali ne. »Gospod | učitelj, | « je spregovoril po dolgem premolku, »menda se | A |
stvari zelo tenkočutni, kakor pravijo.« Mladi | učitelj | je nekoliko zardel, deloma iz zadrege, deloma | A |
sebe, poznam svoje napake - in obžalujem jih.« | Učitelj | je čedalje bolj strmel.Kaj se je neki zgodilo | A |
Kriv sem, kriv ...« | Učitelj | je zdaj uvidel, da ima pred seboj razdvojenega | A |
Sočutne besede so ga nekoliko pomirile, toda mladi | učitelj | je dobro opazil, kako se borita v njem želja | A |
Saj ste obljubili ...« »Ne, ne,« je vzkliknil | učitelj | nekoliko osramočen, »motite se!Nehote me je | A |
hudem naporu, orosilo z znojnimi kapljicami. | Učitelj | je pomolčal.Miklausinovo ime med dolinskimi | A |
To se doslej še ni pripetilo ... | Učitelj | je zaslutil globlje, skrite, važnejše vzroke | A |
spregleda v celotnem obsegu. Ko je končal, je | učitelj | vstal in se začel sprehajati sem in tja, kakor | A |
Gradnik,« je z neprijetno jasnostjo vprašal | učitelj, | »kako pa je mogel vas, razsodnega moža, dobiti | A |
rešila ...« »Ne, to ni res,« je nenadoma rekel | učitelj | s trdim glasom. »Nič vas ni moglo rešiti, saj | A |
prijateljev menda sploh niste imeli ...« »Gospod | učitelj, | « je vzrojil Gradnik, »nadejal sem se nekoliko | A |
bi vam ljudje ne očitali še kaj hujšega ...?« | Učitelj | si je poveznil klobuk na glavo, vrgel puško | A |
če hočete kreniti na boljšo pot!« »Gospod | učitelj | ...« »Ker sem že začel, naj tudi končam | A |
bebasta ...« »Verjamem, verjamem« je pritrdil | učitelj | naglo, »saj to sem rekel, da se vas je bolj | A |
...« »Beli dvor je lepa domačija,« je svaril | učitelj, | »v neki meri pa je kriv, da ste padli.Prelep | A |
nemiru nočnih vetrov. »Pozno je že, gospod | učitelj, | « se je spomnil Gradnik in mu z negotovo kretnjo | A |
boste svojo obljubo izpolnili. Z Bogom, gospod | učitelj! | Sezite mi v roko, če se vam ne zdi za malo. | A |
zamišljeno počasnostjo se je tisto noč vračal | učitelj | Urbančič proti domu.Dospevši do Kozjakovega | A |
globeli, sledeč poti deroče gorske rečice. Zdaj je | učitelj | prav močno pospešil korake, tako da je čez dobro | A |
Gradnica, ta uboga reva, je zvečer umrla.« | Učitelj | se je presunjen zganil, gospa pa je nadaljevala | A |
drugače ljudje obirajo.« »Ubožca,« je rekel | učitelj, | »kaj bo z njima?« »I kaj?« se je razhudil | A |
odpusti.« »Prav je tako,« se je razveselil | učitelj, | ki mu je bilo ob njenih besedah kar odleglo | A |
a v Lovrekovo srečo je bil vseeno prepozen. | Učitelj | Urbančič je bil namreč zadevo varuštva že davno | A |
po popoldanskem pouku proti domu, pridružil | učitelj | Urbančič, ki ga je bil lepi novembrski dan, | A |
pol v zadregi prikimal. »I, seveda, gospod | učitelj, | če le hočete, saj poznam vsak kotiček.« | A |
saj poznam vsak kotiček.« »Velja!« je rekel | učitelj | in uravnal svoj korak otroškemu brzenju.Med | A |
povabila, naj se udeleži njihove skromne malice. | Učitelj, | kmetski sin izpod zelenega Pohorja, se je z | A |
ruševinah. S posebnim zanimanjem si je ogledal | učitelj | zanemarjeni nekdanji grajski vrt, ki je segal | A |
brez njega bi se dal popraviti.« »Kako, gospod | učitelj? | « je vneto vprašal deček. »Letos se nam | A |
to je, da ne ve, česa bi se najprej lotil. | Učitelj | je uvidel, da sta ga njegova gorečnost in ljubezen | A |
kar vroče. »Tako dobri ste z menoj, gospod | učitelj! | « »Tiho, fantič! | A |
O, jaz to dobro vem,« ga je prekinil deček. | Učitelj | je prisluhnil tihemu prizvoku v Lovrekovem odgovoru | A |
zakaj nad Belim dvorom in za njim je hotel | učitelj | pokazati dečku lepše in višje cilje. Zaenkrat | A |
Ogledovaje posamezna drevesa, je opozoril | učitelj | Lovreka na skrivljene in betežne starce med | A |
da je bilo nazadnje očitno preveč navodil. | Učitelj | se je zbal prenasičenja, vendar je podcenjeval | A |
da se bo točno ravnal po njegovih besedah in | učitelj | je njegovi gorečnosti zaupal, zakaj spoznal | A |
prav, še več, zelo srečna je bila, ko ji je | učitelj | prepričevalno dokazal, za koliko se bo zboljšalo | A |
sama ni bolj pobrigala za posestvo, a gospod | učitelj | bo razumel: za koga bi se naj bila pečala in | A |
žlahtnimi povrtninami, prav, kakor je bil svetoval | učitelj. | Tudi sam ni držal rok križem. | A |
prebite v toplo zakurjeni veliki izbi pri knjigah. | Učitelj | Urbančič je prihajal pozimi skoraj dan za dnem | A |
očmi prestrezal vrtnarsko modrost, ki mu jo je | učitelj | tolmačil z besedo in sliko. Stara teta | A |
očetu, kakor po dogovoru, niso nikoli govorili; | učitelj | je molčal iz obzirnosti, teta pa je želela, | A |
- če se revežu med potjo ni kaj pripetilo ... | Učitelj | bi bil najraje vse, kar je vedel, javil sodniji | A |
naseli v prijaznem in mirnem domu na Gradišču? | Učitelj | si je moral priznati, da bi utegnil najbolj | A |
razvalinami, v nepristopnih zemeljskih hodnikih. | Učitelj | Urbančič je vse to dobro opazil.Kljub svoji | A |
pomehkuži. Preprečiti prvo in drugo je smatral | učitelj | za svojo poglavitno nalogo. | A |
da svoje znanje temeljito preizkusi. Njegov | učitelj | se sicer ni nikoli zadovoljil s samimi besedami | A |
Nekaj minut po tem dogodku je prihitel na vrt | učitelj | Urbančič, ki so mu otroci poročali, kaj se je | A |
»Petsto kron? Zame?« se je čudil | učitelj | ter mencal med prsti odrezek s popolnoma neznanim | A |
Takole se je glasilo: Dragi gospod | učitelj! | Gotovo boste takoj uganili, kdo Vam | A |
vama domačijo, zdaj vama jo vrnem.« Gospod | učitelj! | Prvi obrok je pred Vami. | A |
mastnimi ocvirki, ali se jih ne naveličamo. Gospod | učitelj, | da bi videli, kako jih mlatim.Nikoli v življenju | A |
ena prošnja. Bodite tako dobri, dragi gospod | učitelj, | pa mi o priliki sporočite na spodaj navedeni | A |
potrebno poslopje. Na razpotju pri ribniku je | učitelj | nepričakovano srečal osuplo zročega trgovca | A |
volji nagovoril: »Kaj pa vi pri meni, gospod | učitelj? | « »O nič, prav nič. | A |
zaljubljene zamaknjenosti se je razpredel šele, ko je | učitelj | že hitel po stopnicah gradiškega vrta. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |