tri (1.201-1.300)

drugo in še tretjo ter udrihaj, da bodo vse	tri	na kosce.Pridi in nič se ne boj.	A
Bonifac navsezgodaj vstal, si izbral iz butare	tri	krepke šibe in jih skril za skednjem.Nato je	A
po zraku strahotne pošasti kakor zmaji. Po	tri	in še po več glav ima vsaka. Iz odprtih žrel	A
pastirji, spremenili v Makalonco. Tudi druge	tri	pravljice, priobčene v tej zbirki, so prišle	A
‒ Na kolena! ‒	Tri	krepke sunke ‒ iz kotanje sva, na robu čepiva	A
Korotan so hodili kot k istorodnemu sosedu.	Tri	dobre ceste: čez Jezersko, Ljubelj in Koren	A
Toda ozek, ozek. Morda	tri	pedi širok.Legla sva po strani, se stisnila	A
»Kaj si prislužil?« »	Tri	bele vinarje in eno suknjico.« »Daj meni enega	A
posebno besedo. »Jurij, ti imaš vrh Plaznine	tri	drevesa; dva gabra in kar lepo bukev.« Kmet	A
niti krpe svojega gozda. Kaj, ko bi mi tista	tri	drevesa prodal?« Jurij se mu je nasmejal in	A
za pomagača plačeval, čemu? Sam poderem tista	tri	debla in ne bo stroškov.« »Pa sta vendarle po	A
skozi gosto ruševje in zagledal pod vrhom tista	tri	drevesa.Oddihal se je od naporne hitre hoje	A
kaj. Poderita še tistile gaber, da bodo vsa	tri	debla na tleh.Potem se vrnita h koči.	A
nekega dne ustavile tik pod mojstrovim oknom	tri	ženske in mu delale temo, da se je jezil na	A
Dom je bil kar prazen. Doma je bil brat in	tri	dekleta. Francelj je prijel takoj za šivanko	A
v bližnje mesto ponjo. »Ni treba,« so rekle	tri	sosede, iz ljubezni za otroke. Prišel je dan	A
Prišel je dan poroda. Žene so vse	tri	v skrbi ‒ za šibko ženo ‒ ostale vso noč kar	A
stražile pri ženi, so dobivale pogum. Kar vse	tri	so se vrstile in hodile tolažit očeta: »Ne bosta	A
dobili res po očetovi prošnji in molitvi. Vse	tri	žene, pomočnice ob rojstvu so to srečo po vsej	A
vsa soseska je že vedela, da snubi drugo. »	Tri	leta se je motovilil pri Markovih, in sedaj	A
ročni kovač je položil na dva tesarska stola	tri	deske in nanje razstavil kovaške izdelke: sekire	A
se ga je pečat sleparije tako trdo, da dve,	tri	leta ni smel v fantovsko družbo.Čut za poštenost	A
posušiš.« Naložil je suhljadi na ognjišče, komaj	tri	pedi široko, pobrskal po žerjavici in podpihal	A
jih je za svojo čedro že toliko posmodil.	Tri	dni je padalo, nato se je zvedrilo.Vsi, ki so	A
peči in iz postelje, ki je bila ena edina za	tri	najmanjše, kjer so ležali počez, ne podolgem	A
načeto četrtinko vina na mizi, porinil k njej	tri	desetice in se za hrbtom pevcev izmuznil. »Zbogom	A
sedaj žena Blaža s Kozjega hriba, Jančarja.	Tri	leta je zahajal Maticev France k Dožánovim.	A
bi rjul in begal po gozdu kakor Kajn, pa ni.	Tri	dni je ležal zarit v mrvi, nato je tri dni popival	A
ni. Tri dni je ležal zarit v mrvi, nato je	tri	dni popival, potem se je vrnil na dom, se prespal	A
pričeli nalagati. Medtem so prišli dninarji:	tri	dekleta in bajtar Luka. »Ho,« se je čudil France	A
pritiskala s prstom: »Tu je pisal, vidiš, eden, dva,	tri	‒tu je šel naprej in danes je že peti dan, ko	A
Podpora, ki je ne maraš.	Tri	krone na dan; je bilo že vredno, da sem se trudil	A
tolažbe vedel. Župan ga je sprejel na pragu: »	Tri	smo že izgubili.Če pojde tako naprej, bomo ob	A
Orlančkovi so vzeli konja in voz, Skobelj pa ima	tri	konje in dva vola in so še vsi v hlevu.« »Seveda	A
pozdravljam in vam povem: nič se ne bojte.	Tri	dni že tečemo.Kmalu bomo doma.«	A
je prišel vojak in po vsej sili hotel imeti	tri	petelinčke za častnike.Veš, da mi je dal petnajst	A
sabljo je sekal in klatil, da so pojedli za	tri	leta ves sad.Nato so se pripravili kuhat večerjo	A
sramežljiva. Dobrih rok za reveža, otroci kot	tri	rožice sredi polja, po hiši v redu in v snagi	A
Prečudni, podivjani svet! Morijo hodijo gledat	tri	ure daleč, priti Boga molit jim je pol ure preveč	A
kotu. Vojak je odmeril na korake: »Ena, dve	tri	...«	A
pa so jim navozili gnoja na edino njivico za	tri	leta naprej in ni bilo skoro večera, da bi ne	A
»Bog me varuj pred njo.	Tri	sinove imam notri, pa ne prosim.« »Seveda, ko	A
kjer je dobil službo nočnega čuvaja in plačo po	tri	krone na dan. »Od sile je to,« se je jezil župan	A
potolažena. V gostilni so sedele pri stranski mizici	tri	ženske.Vojska jih je dala v faro bogve od kod	A
na prebiranje, ga je kar obsedlo.« »In tiste	tri	nastavljavke so jih obsedle.« »Katere?«	A
Donavo, da bi pil kri Slovenov. In pije jo že	tri	leta.Čez Donavo hodi predrzni Hilbudij in išče	A
vojakom, naj poostrè skrhane meče, napolnijo za	tri	tedne malhe z žitom in vzamejo s seboj ves svinčeni	A
se je vdal, ali mladec si je moral izbrati še	tri	tovariše. Vsi drugi so odšli peš po dolinah	A
zopet. Ni dolgo gledal, da je natančno razločil	tri	jezdece, ki so jahali proti njemu. Lesketali	A
segel z roko za vrat, kamor mu je obesila mati	tri	mogočne merjaščeve okle, da bi ga varovali urokov	A
v nepremagljivega Hilbudija, ki jih vodi že	tri	leta od zmage do zmage V taboru Slovenov so	A
iščem; sto ovác mojega očeta se je izgubilo.	Tri	dni jih iščem.Ali si jih videl?	A
samo po drobtinico tistega hleba, ki nam ga je	tri	leta jemal Hilbudij.Mrazovi so letos še daleč	A
bolé kosti, kakor bi sedelo deset Mor na meni	tri	noči zapored.Oj Morana!«	A
so pretresali zrak. Na morju so se pojavile	tri	rdeče luči, signali Belizarjevega brodovja.	A
pred Bizancem v drugi noči meseca februarja	tri	rdeče luči na morju, Belizarjevo brodovje.	A
Naj se odloči! Zataknil si je	tri	puščice, vzel lok in zasedel konja, katerega	A
neznano krzno je božalo mehke sandale Epafroditu.	Tri	gracije so iztegale pred njim roké in držale	A
poštene Slovene. In so povedali, da je Tunjuš ‒	tri	sto besov je v njegovi čapki ‒ požgal Hilbudijev	A
Hinavci!« Zopet je udaril po maku, da so	tri	rdeče kapice odletele in padle na stezo. Tedaj	A
odletele in padle na stezo. Tedaj je začul	tri	krepke udarce na dvorna vrata.Naglo se je okrenil	A
je bilá toliko jasna, da je zlahka zagledal	tri	temne lise, ki so tiho drsele po mirni Propontidi	A
je vrela kakor vulkan, da bi pogoltnila vse	tri	v divjem maščevanju.Predobro je vedela, da bi	A
Medtem so v Epafroditovi vili uživala srečo	tri	srca: Irena se je okrepila od strahu, iskreno	A
do morja, so se odkrhnile od temnih grmov še	tri	sence in vse so kakor brez volje, gnane s čarovniško	A
gorela. Iztok je odbral dva stara vojaka in	tri	ranjene; da so gnali zaplenjeno živino.Sodil	A
izborna vojaka in najspretnejša jezdeca, sta pasla	tri	konje na rebri.Šepetaje sta spregovorila tu	A
verižici krog vratu in jo čuvala kakor svetinjo.	Tri	dni nista govorili Irena in Cirila drugega kakor	A
palec na čelo in razmišljal. »V goràh Hema,	tri	sto besov spi v teh očeh, zavedla jo je na jug	A
Jutri povem. In ti se boš čudil, da ti preminejo	tri	noči brez spanca.Pomni, tri cele noči!	A
da ti preminejo tri noči brez spanca. Pomni,	tri	cele noči!Ali sedaj mi govori ti o Epafroditu	A
zadrego Bizantincev. Zato je razdelil vojsko v	tri	oddelke, ki so se razlili proti jugu, vsi z	A
Toperu, da bi si ogledal trdnjavo. Ko se je čez	tri	dni povrnil, so bili zedinjeni vsi trije voji	A
mu zdele. Baruša je hitro štela: ena, dve,	tri	-. »Je že nekaj!	A
vrnil obložen domov. Tu je razpostavil po mizi	tri	steklenice piva, mrzli prigrizek, štručke rženega	A
maslenega kruha, krožnike in kozarce in primaknil	tri	stole k mizi.Med delom se je pogovarjal sam	A
»Potem pa bomb ne bo treba!« Vse	tri	so se zasmejale. »Kaj pa to?	A
»Ná, pa še te!« Oče je pograbil še	tri	jabolka in mu jih vrgel v klobuk.Sin je pa odmaknil	A
razburjala, da ga je kuhala vročica. Ko je odbilo	tri	po polnoči, je tiho vstal, se napol oblekel	A
»Pojdimo!« Vse	tri	so se prijele za roke in šle skozi vas proti	A
Smrekar je narekoval in hodil po sobi.	Tri	daljša pisma je napisala Alena. »Še	A
bil v samotni dolini tak dogodek, da so vse	tri	umolknile in opazovale prihajajočega.	A
»Brest!« Vse	tri	so obstale. Mara je razpela sončnik	A
trdi cesti so se že čule Brestove stopinje. Vse	tri	so pridržavale korake, kakor bi lagodno šetale	A
stopal Jok, mahal divje z rokami, dvigal kvišku	tri	prste, žugal in šepetaje sikal na uho spremljevalcu	A
kozlovsko pristriženo brado. Ura je udarila	tri	četrt, učiteljstvo se je razšlo po sobah.	A
Vtem je nadzornik povabil nadučitelja in došle	tri	priče v sobo z Minko vred.Priče so pričale in	A
Sprevodnik ji je odkazal oddelek, kjer so se vozile	tri	učiteljice, njene znanke.Alena se jih je v resnici	A
»Poglejte:	Tri	plašče sem kupil za cerkev, dva lustra; tole	A
Zato sva šla.	Tri	dni sva hodila.Ponujal me je po kmetih, kakor	A
priskrbim! V svislih imam že dva mernika ovsa,	tri	mernike pšenice in nekaj ječmena.Pa si še nanosim	A
trije prsti za prisego!« Dvignil je desnico in	tri	prste... »Kriva prisega,« je vzdihnil Silvester	A
svobodo, ki si jo bo moral sedaj priboriti.	Tri	tedne je begal po gozdih, spal podnevi v kotanjah	A
meje in se utaboril med drvarji v sredi Bosne.	Tri	leta so minila.Dosti je imel dela in dosti skrbi	A
pravico sem do Krasa več naprosil, kakor sem	tri	leta privarčeval v Bosni!« V Sežani mu je seveda	A
»Potem? I, kaj! Naredil sem	tri	leta, sedem mesecev in dvajset dni ‒ natančno	A
je doslej tako edino družino razpostavil na	tri	tabore.Mihor in Boltežar sta uhajala nenavadno	A
Lucijo,’ pravi. ‘ Če ne bosta za Podlog, imam še	tri	druge.«’ Mihor je tako radoveden prisluhnil	A
rekel: »Pojdi v uto pa se uči nemško, čez	tri	tedne imaš izpit.Sam te bom peljal v Celje.	A
odpet in tudi na srajci si je spredaj odpel	tri	gumbe.Roke so mu visele globoko na boke.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani