travo (201-300)

centurio?« Iztok je stopil bliže, sédel na	travo	k Epafroditovim nogam in mu gledal zaupljivo	A
ko je odpel jermen pri šlemu in ga položil v	travo.	»Samo orlova perut bi nas bila dohitela in delfin	A
divjim pogledom in se prevalil od ognja v visoko	travo.	»Le smejte se, drobnica vrtoglava!	A
pokažem staro pot preko Hema. Sicer bi legel v	travo	in spal.« »Ter čakal Tunjuša.«	A
dalje. Dobili so usedlino, poraslo z visoko	travo.	Tam so se utaborili, povečerjali in legli, ne	A
Zaokrenil je konja in izginil s ceste v tiho	travo	ter utonil neslišno v noči. Iztok jim je povedal	A
Radovan se je zvrnil kakor meh vina s konja v	travo,	v Iztokovi roki je blisnil meč, nožnice vojakov	A
mednje Bizantinci. Anti so pometali kopja v	travo	in začeli bežati proti gozdu.Za njimi je pritisnilo	A
zvalilo obglavljeno Volkovo truplo v pomendrano	travo.	Anti krog njega so zatulili v grozi.	A
Njemu se je tresla roka, ko je otrl meč ob rosno	travo,	da je izbrisal z njega sledove, ki so kričali	A
neslišno, se spustil v dolino, se potopil v	travo	in se vil kakor kača prav tik črede konj proti	A
zgrudil na obeh straneh val konj in jezdecev v	travo.	Red pri Hunih in Slovenih je bil razbit.	A
Balambakom posekali in pomendrali vas, tolpo, v rosno	travo,	da vas ni vodil nekdo; ki mora biti modrejši	A
Donavi!« Konj se je začel upogibati in muliti	travo.	Ljubinici se je zasmilil; tudi sama je občutila	A
Razjahala je, snela konju brzdo iz gobca in sedla v	travo.	Oddrgnila je od sedla cajnico in segla vanjo	A
Ljubinica je pokleknila na sedlo, da bi za	travo	uzrla donavsko gladino.Pa je bila premajhna	A
stremenov in trudna uničena je zdrsnila iz sedla v	travo.	Legla je na zemljo, pomislila na dom, na očeta	A
je tlesknila z rokami in zbežala od gozda čez	travo	proti cesti.Kakor plamen izpod pepela se je	A
se ji pošibila in sesedla se je kraj ceste na	travo.	Po licih so se ji spustile mrzle kaplje potu	A
laket se ji je upognil in glava je klonila v	travo.	Svet je izginil, zamižale so zvezde na nebu.	A
najprej, ali Slovenka živi ali je že ugriznila v	travo,	čarodejka malopridnica!« »Ne vem; skrivnosti	A
Radovanovega konja. Godec je legel ob konju v	travo	in težko čakal zarje.S prvim svitom se je ozrl	A
krog jedi. Radovan je iztrepal oglodano jed v	travo,	cajnico pa vzel s seboj. »Zakaj je popustila	A
In še kužek bi iztegnil jezik in polegel v	travo.	Tako smo jezdili.	A
se je slišalo hrampljanje konj, ki so grizli	travo.	Kmalu so zaspali ‒ brez stražnika.	A
konj, da so trije vojščaki omahnili in padli v	travo.	Začel se je nato boj jezdeca z jezdecem.	A
bok in dvoje trupel se je zvalilo iz sedel na	travo,	dvoje konj je brez jezdecev zakopitljalo v stepo	A
Pastirje jo pognal v loze s srpi, da so želi usahlo	travo	in jo vezali s trtami v trda bremena.Zakaj vedel	A
Šimen in Gašper sta še pred sv. Vidom podrla vso	travo	okrog hiše in po vrtovih kar sama.Za senožeti	A
korenjem; ciz z mehko, svetlo, sveže nakošeno	travo	za večerno krmljenje.Glasovi, ki so jih spremljali	A
Njene nežne, okrogle prsi, spuščene na mehko	travo,	so nekaj tako vabljivo popolnega, da Ivan dolgo	A
Ani. Molče se z druge strani spusti k njej v	travo,	da se jima skoraj dotikata glavi. Nič	A
se je zrušila na kolena. Obraz je zakopala v	travo	in se ječe prižela k zemlji.V vrbah za Savo	A
izginjali med biljem na robu travnika z visoko	travo	in se še bolj skrivnostni vračali v sonce.	A
prag in se po čudnem naključju cel zakotalil v	travo;	v mesečini se je na njegovem dnu še zmeraj prelivalo	A
enakomerno puščal za seboj, kakor da brede skozi	travo	savane, ki se sama razmika, samo zanj, in se	A
ki so padale v žametno noč kakor kamenčki v	travo;	še danes ne vem, kaj so pomenile, niti tega	A
tistega svojega debeluha!« Bilko je spustil v	travo,	naslonil se je na komolce in se zagledal predse	A
potem je omahnil in precej trdo priletel v	travo.	Previdno sem stopil bliže in ga pobral v dlan	A
počasi premaknil. Veronikino glavo je spustil v	travo.	‘Kaj pa, če je ljubezen to,’ je pomislila	A
rogoviljem vej. Stopil je k njej, spustil se je v	travo	in se naslonil ob deblo, tako da je gledal v	A
Skotalil se je čez udarjeni trup avta in priletel v	travo.	Kje je Tine?	A
Zviška ga spodnese, da pade kakor snop na	travo.	Ostali pobalini z Miklausinovim vajencem vred	A
ploščad, poraslo z visoko, toda redko planinsko	travo	in šopi živobarvnih cvetk.V ozadju jo je zaključeval	A
izsledili pravo mesto, in sicer pod nizko, s	travo	in grmičevjem preraslo grobljo, kjer ni nihče	A
tolarje mu štej, janjca mu peci, sam pa puli	travo	... hlapec se je vzdignil nad gospodarja, ampak	A
kobali po vseh štirih preko senožeti in puli	travo	z zobmi, kakor Nabukadnecar.Jaz pa dobro vem	A
špehovko!““ Krenil je v senožet, tam pa je legel v	travo,	ker je bil truden; v travo je skril obraz in	A
tam pa je legel v travo, ker je bil truden; v	travo	je skril obraz in je zajokal.Tiha senožet ga	A
me je, da bi ne bila moja gomila pusta in s	travo	poraščena.Taki grobovi so žalostni in dolgočasni	A
telesu težko utrujenost. Legel je kraj ceste v	travo,	da bi počival. ”Ne mudi se ... ne bilo bi dobro	A
je bil visoko; ozke steze, zanemarjene, že s	travo	poraščene, so se križale na vse strani v senci	A
naproti. Kolovoz je bil ozek in stopili sva na	travo;	tudi onadva sta okrenila in sta jezdila po travi	A
pod oreh. Debele kaplje so padale z listja v	travo	in na klop; ena mu je kanila naravnost na razpaljeno	A
mu je ostalo potice, jo je studoma zalučil v	travo.	Mraz ga je stresel, v glavi mu je zakljuvalo	A
brigala zanj in zdi se mi, da je pokrita gomila s	travo	in plevelom. Mučno mi je in neprijetno, kadar	A
so se ji čudežno svetile. Nato sva sedla v	travo	in sva gledala na mesto, ki je ležalo globoko	A
sunkoma ves drobni život -- skrila je obraz v	travo	in je naglas zaihtela. ”Tini!“	A
stol!« Kraj gozda je odložil culo, legel je v	travo.	Vsa lepa dolina je bila v senci; tudi Betajnova	A
je odgovoril Jernej. Tudi študent je legel v	travo.	»To je namreč moj dom, kjer ležiš!«	A
Odtrgala je nagelj ter ga je spustila v rosno	travo.	”Ná za na pot in za spomin!“	A
roke, nagnil glavo. Drugi so polegli v hladno	travo,	deset korakov v stran, da bi ne motili svetega	A
da bi skočil s ceste preko jarka na zeleno	travo	ter se podil gologlav, z razkuštranimi, potnimi	A
ni bilo nič hudo pri srcu. Meta je sedla v	travo,	Jure pa je nabiral suhe veje in jih znašal na	A
Ob potoku je počival. Butaro je zvrnil v	travo,	pa je stopil v vodo varno in oprezno in je privzdignil	A
je dobro in je zalučil. Zamolklo je padlo v	travo	in Jure je skočil čez nizki plot. Pa je prihitel	A
desnico prerezal vrv; zamolklo je udarilo truplo v	travo.	Ali v svoji grozi je bil zamahnil tako slepo	A
dolga, noč pa topla, je legel pod klancem v	travo,	da bi zadremal.Ali komaj je zatisnil oči, je	A
ne pojdeš?“ ga je vprašal in je legel v mokro	travo.	”Jutri rano se napotim!“ je odgovoril najmlajši	A
okoli ozke dolinice, pokrite z mehko, duhtečo	travo,	so stale visoke bukve z gladkimi, belimi debli	A
Čuka, Čuka, Čuká‐a!“ Gospod adjunkt je šel v	travo	in si začel obuvati nogavice - ona pa je odhitela	A
neskončni lazi, porasli z visoko, orumenelo	travo	- trnje in robidovje ob strmih klancih, posutih	A
nizkim grmičevjem, osatom in brezsočno, posušeno	travo.	Daleč, prav do obzorja: nizki, valoviti holmi	A
trdnjavica, skrita za skalovjem in zadelana s	travo	in mahom; eno samo temno okno je gledalo na	A
s kamenjem posuto in poraslo z nizko, rumeno	travo;	tja sem šel, kjer je globoko spodaj pljuskalo	A
bogat in rojeva nove misli kakor senožet novo	travo,	nam je dal še novih vzrokov za boj in nove uporne	A
morja, segajočega v nedoglednost... Legla sta na	travo,	v senco velike jablane.Bleščalo se jima je pred	A
senca je izginila, popotnika ni bilo. Sedla je v	travo	kraj poti, stisnila je glavo med dlani in je	A
”Če mislite čakati do noči, pa sediva tja v	travo;	kadar ga ugledava od daleč, se poslovim ...Ne	A
smrt ni bila žalostna. Junak leže utrujen v	travo,	ko drugi vsi že zdavnaj spé, tihi in bledi,	A
ne gladú in ne žeje. Kraj gozda je legel v	travo	in je gledal v nebo, ki je bilo zmerom višje	A
postlana!“ . / . / stran 58 . / Kurent je legel v	travo,	v svetlo mesečino, in je ves žalosten zavzdihnil	A
povem svojo!“ Kurent se je uprl s komolci v	travo,	stisnil je lica med pesti in je premišljeval	A
nagibalo proti večeru. Krčma je bila pretesna, še v	travo	so romarji polegli, vse do strmega brega.	A
in zapeljiva je bila noč. Kurent je legel v	travo,	da bi se pogovarjal z zvezdami.Ali komaj je	A
cesti in si je obrisala umazano krilo z mokro	travo.	”Če bi bilo to znamenje,“ je pomislila,	A
srcu ljuba. S kostanjev je padala težka rosa v	travo	in na pesek, potrkavala je v listju in vejevju	A
posušilo roso. Kraj gozda je legel gospod Edvard v	travo,	ki je bila še sveža in hladna, in je gledal	A
poten. Šla sva s sestro za hišo, legla sva v	travo	kraj plota ter sva jedla.Ali nisva se spogledala	A
potok ter si umil obedve roki. Nato sem legel v	travo	in sem molil, da bi umrl. Mati jé koruzni	A
bilo tišje od molka samega. Legel sem v rosno	travo,	gledal v zvezde, ki so mi, bele in vesele, čudežno	A
ob vejah; ob deblih ter kapajo tiho v zeleno	travo.	Zasenčil sem oči z dlanjo in pogledal onkraj	A
zmerom svetla, tiho utonila v senco. Legel sem v	travo	in sem trepetal; čudežno razodetje me je bilo	A
bogat in rojeva nove misli kakor senožet novo	travo,	nam je dal še novih vzrokov za boj in nove uporne	A
mraz. Na svetli jasi pod vrtom sem legel v	travo;	tam je bilo nebo prostrano in odprto nad menoj	A
njenega groba in bi pritisnil lice na rosno	travo,	da bi slišal natanko njen mehki glas in da bi	A
roko in je zalučil kozarec preko žive meje v	travo.	Ona me je pogledala in se je zasmejala; tedaj	A
gozd po bližnjicah. Skočila je preko jarka, na	travo.	Ali komaj je tekla deset korakov, jo je zgrabil	A
so krvaveli. Žalostna je bila, da bi sedla v	travo	in umrla.Nič več ni bilo nemirnega strahu in	A
umazani rumeni valovi so pljuskali skoro v visoko	travo	med vrbami.Klopi so bile črne in mokre, pesek	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani