Sredi te planote stoji še dandanes velikanski hrast, katerega spodnje veje ponové še vsako pomlad zeleno svojo opravo; visoki vrh pa se je že zdavnaj posušil in le še gole njegove rogovile štrlijo kvišku. Tukaj se je ustavil ono noč Obloški Tonček, prišedši s svojim jetnikom in s spremljevalci čez hrib. Vernazz se je onemogel zgrudil na tla, a roparji so ga molčé obstopili ter čakali prihoda tovarišev, kateri so s težkimi kasami počasi lezli po rebri gor.