nova beseda iz Slovenije

svojim (1.101-1.200)


enkrat ozrl v smer, kamor je izginila Rozi s      svojim      avtom, in zarentačil: »Ampak tale je nesramna  A
zasmejal z očmi. Veronikino glavo je stisnil k      svojim      širokim prsom in jo podržal, ljubkujoč jo, kakor  A
»Ne. Zdaj te kličem s      svojim      prvim glasom.« »Pri tebi sem.«   A
Klemen. »Če bi se več ukvarjala s tem in manj s      svojim      redom, bi bilo veliko boljše zate in za nas  A
Pridi, najlepša ura med mrakom in nočjo, ko mi s      svojim      šepetom vse razodenejo temna drevesa za oknom  A
čudni, kot da se ti malo blede!" Odgovorim s      svojim      pravim, notranjim glasom.Samo jaz ga slišim  A
videla, sem čez čas tudi že prestregla besede za      svojim      hrbtom: "To je Vinko z Drnovega.Revež je vedno  A
zavetje, zavetje vesolja, obždela sem in dopustila      svojim      željam, da so se mi, komaj porojene, izpolnjevale  A
odskočila. Ves je odrevenel, kakor da sem ga s      svojim      krikom, s svojim umikom spremenila v kamen.  A
odrevenel, kakor da sem ga s svojim krikom, s      svojim      umikom spremenila v kamen.Potem se mu je globoko  A
zlahka ugane sleherni vzgib za njegovim čelom. S      svojim      dodatnim ženskim čutom je ona vedela, česar  A
ki po prvem požirku šele čez čas preseneti s      svojim      opojem. Ženske.  A
Tebi ni še nobenega speljala, ti pa pred      svojim      pragom pometaj, nič se še ne ve, kaj čaka tebe  A
preganjen in tudi že malo zdelan listek iz žepa in s      svojim      finim pelikanom zapisal na prazni rob: Mežiček  A
nobenega glasu od sebe. Tudi Tončka je molčala, s      svojim      toplim in hkrati zadržanim smehljajem na ustnicah  A
namreč da se tako pehajo za odstotke, ki jih      svojim      nepopustljivim generalom po sklenjenem poslu  A
obraze sosednega omizja, na krog gledalcev za      svojim      hrbtom; in naposled je njegov pogled, nejeveren  A
jezen. Tine je primojduši taka žverca, da te s      svojim      jezikom mimogrede spravi v slabo voljo!Napel  A
Resnik vstal in gospoda Marellija seznanil s      svojim      šoferjem.Italijan mu je dal roko in jo tudi  A
morala dotlej v sebi preboleti in prilagoditi      svojim      nespremenljivim življenjskim razmeram, ne pomeni  A
in kvartati ...« je pritegnil hlevar Luka ter s      svojim      dostavkom znova razpihal žerjavico že nekoliko  A
hribe in gozdove. Samo grajski so ostali za      svojim      trdnim zidovjem, ki pa ni mnogo zaleglo, kajti  A
približal mojemu očetu, ki so razburjeni stali pred      svojim      gospodom ter od jeze in nejevolje niso vedeli  A
dobrodošli, vaša milost,« so dejali oče in s      svojim      pozdravom nalašč poudarili svojo podrejenost  A
prihranjeni denar, ki Vam ga pošiljam istočasno s      svojim      pismom, je trdi zaslužek enega leta. Uporabite  A
zaslišim - menda mi je že bilo tako namenjeno - za      svojim      hrbtom krepko, ali mojim ušesom nad vse prijetno  A
dan napisal izčrpen in tolažilen odgovor ter s      svojim      kolesom zdrčal v mesto, da odda svoje pismo  A
sklenil novi posestnik, da olajša in olepša vsem      svojim      dninarjem njihovo beraško življenje: popravi  A
Toda, ali jih prepriča in pridobi zase? Kljub      svojim      prizadevanjem je čutil, da ga prav dninarji  A
koristi, drugi zato, ker so si domišljali, da se s      svojim      odpadom dvignejo na stopnjo vladajočih Nemcev  A
jim svojo pomoč, in vsa razigrana družba je s      svojim      hrupnim prihodom privabila pol Razbora, predvsem  A
ves čas, toda brez določenega namena tiščal s      svojim      desnim kolenom proti skalni steni, se je vdal  A
premagal se je in celo pospešil korake, čeprav je s      svojim      dozdevnim begom izzval za seboj zaničljiv krohot  A
sedemdeset let, drži še vedno vajeti trdno v rokah.      Svojim      dolinskim sorodnikom se je popolnoma odtujil  A
pokažem hudirja ...« je rentačil, vendar se je kljub      svojim      uporniškim besedam zadenski umikal k vratom  A
opazoval nenavadni prizor in skoraj ni verjel      svojim      očem. »Takšni so ti ljudje ...« je razmišlj  A
samega sebe. Ležal je na soncu in se predajal      svojim      čustvom, ki so se zapletala v mrežo nejasnih  A
radoveden sem, kako ga je kaj stari Hojan ogladil s      svojim      spehalnikom ...Ti ne, Miklausin?«   A
hlače. In dobro veste tudi, da so pozneje s      svojim      učiteljem vred po krivem pričali proti meni  A
Lovrek z veliko jasnostjo začutil, da se je s      svojim      dejanjem za dobršen del približal tako očetu  A
prisebnost. Ni trajalo dolgo, ko se je spet obrnil k      svojim      lovskim tovarišem.Njegov glas je bil povsem  A
so pribučavali čez pobeljene goličave in s      svojim      ledenim hladom tiščali ljudi v zatohlost nizkih  A
ženske, ki niso bile krive, ter je rajši dal      svojim      mislim drugo smer.Kaj če bi zbežal na skalovito  A
prepadel buli vanj, kakor da ne more verjeti      svojim      ušesom.Čez nekaj časa se brez odgovora obrne  A
odgovora obrne in prepusti kazen za drzne žalitve      svojim      sinovom, ki takoj kakor lakotni volkovi znova  A
ki se je v nekem tujem jeziku pomenkoval s      svojim      tovarišem, starejšim gospodom, je takoj prepoznal  A
Lovrek napodil, boječ se, da bi ga ne bil izdal s      svojim      lajanjem. Preden si je mislil, se je  A
Z neko tiho grozo je ugotavljal, da ne zaupa      svojim      ugovorom in da vodi iz njega, podobno nevidnemu  A
razveselilo. Nato se je z vedrim srcem priključil      svojim      prijateljem.Kmalu je bila za njim samotna domačija  A
del špilje, so osupnili in skoraj niso verjeli      svojim      očem, tako otipljivo blizu se je razprostiral  A
četrtek za dva dni utihnili zvonovi, naznanjajoč s      svojim      molkom Odrešenikovo smrt, so se izsledniki v  A
je stala vsaka izmed njih čez dva metra nad      svojim      napajalnim predelom, je bil vodni pritisk dovolj  A
odkritju, da se je končno tudi sam razvnel in s      svojim      živahnim pripovedovanjem vzbujal njeno pozornost  A
morala Vida posloviti in se spet priključiti      svojim      ljudem.Lovrek jo je prosil, naj še nekoliko  A
gnete med tropom deklet, »odkod tako zgodaj s      svojim      avtomobilom?« Dekleta se glasno zasmejejo  A
Vida je bila zadovoljna in mu je sledila,      svojim      prijateljicam pa je obljubila, da prinese tudi  A
lilija. »Lahko noč!« je dahnila Vida in stekla k      svojim.      Lovrekovo srce je prepolno sreče.  A
sveta,’ kakor ga imenujejo Francozi, ki ga je s      svojim      truščem in večnim nemirom očaralo in vznemirjalo  A
ga je dvigala ponosna zavest, da je koristil      svojim      rojakom in da je premagal Miklausina tam, kjer  A
poslabšanje. Neke novembrske nedelje, ki ga je s      svojim      povsem spomladanskim sijajem in blagodejno toploto  A
jaz bom plačnik.« »Toda, gospod Miklausin, s      svojim      početjem mi uničite vrt, ali res ne razumete  A
kolodvorske restavracije, katere obširni vrt se je s      svojim      plotom dotikal poti ob Ložnici, zavil proti  A
koncipient, ki se je ves čas trudil, da bi s      svojim      vedenjem pokazal nekakšno nadrejenost.   A
ljudeh, ki niso prehodili predpisane poti, a s      svojim      umom, znanjem in uspehi prekašajo marsikoga  A
Ni še napravil pet korakov, ko zasliši za      svojim      hrbtom prestrašeno vpitje.A preden se utegne  A
razpoloženje. Po toliko letih je lahko dal duška      svojim      čustvom in povedal Miklausinu, kar mu je šlo  A
Kaj so hoteli od njega, ki je hotel biti sam s      svojim      hrepenenjem, željami in težkim strahom, da pride  A
velikimi skoki premeri pičlo razdaljo med seboj in      svojim,      za obcestnim drevesom skritim zasledovalcem  A
mu ni bilo do spanja, se je zatekel na vrt k      svojim      cvetlicam, katerih opojni duh je vzbudil v njem  A
Nikar, prijatelj, saj ga poznaš! Tebe hoče k      svojim      starim vojakom, ne pomaga nič.« »Prekleto  A
išče izgubljeno svetilko, sluga pa grabi za      svojim      ujetnikom v prazno. »Ni ga več, ušel  A
Lovrek zaskrbljeno sklonil nadenj, zastrl s      svojim      plaščem lino in s svetilko obsvetil njegov obraz  A
jemal. Svoj gospodar na svoji zemlji, poslušen      svojim      zakonom, združen s svojimi krvnimi brati pod  A
počasi in neenakomerno. Miklausin se je med      svojim      pripovedovanjem po navadi starih ljudi često  A
tako da je bil vedno za nekaj korakov pred      svojim      spremljevalcem.Ko pa je zaslišal podrobnosti  A
opazil trgovčevega zadovoljnega muzanja. Med      svojim      razgovorom sta bila tako rekoč nevede zavila  A
ga je odpeljal k mizi, kjer ga je predstavil      svojim      gostom. »Prijatelji, moj oče stoji pred  A
njegov krov, ki ga nikoli ni pozabil, vrnil k      svojim      dragim, ki jim je v letih stiske in trdega dela  A
mahoma izginil, kajti malček je napolnil sobano s      svojim      veselim krikom.Brez strahu je splezal k staremu  A
se je na skrivnem, v razkošje in radost samo      svojim      najintimnejšim prijateljem in - gospodični Hedvigi  A
more živeti brez tal pod nogami, brez opore      svojim      rokám?Ustvaril si je krasen svet, a komaj so  A
zavzdihneš le o mraku s tenkim, vdano prosečim      svojim      glasom?...   A
enonadstropnimi, tu in tam samo pritličnimi hišami, s      svojim      kamenitim, vročim, na mnogih mestih razritim  A
čas vzburjena in govorila samo prisiljeno s      svojim      možem, ki je postal izvanredno dobre volje.  A
pregibale. Solnce je gorelo na nebu z vsem      svojim      silnim poletnim žarom in ob najmanjši sapici  A
svetlih solnčnih žarkov? Kaj sem napravil s      svojim      srcem, s svojimi ideali in čistimi željami?  A
more ... Ubožec pravi, da ima skrbi čez glavo s      svojim      gospodarstvom ... Zdaj misli napraviti tovarno  A
zofi in je kadil iz dolge pipe, ki je segala s      svojim      svilenim čopkom do tal. ”Ubogi Edvard!“   A
se je v jesenski noči združil z Močilnikom,      svojim      pravim bratom v samoti, ljubeznivo ga je objela  A
svojimi sentimentalnimi, nedolžnimi očmí, s      svojim      lepim boječim smehljajem ...To je tista roža,  A
odkrijem svojo nagoto, -- takoj pridejo farizeji s      svojim      hinavskim zgražanjem.Škodoval bi samó sebi in  A
nekega časnika, kjer sem se navduševal z vsem      svojim      ognjem za neko neumnost, ki me v resnici nizanimala  A
vedel nisem, kakšno vreme je! Čudil sem se sam      svojim      besedam.Da bi govoril kaj pametnejšega, začel  A
kakor do človeka, ki me nadleguje neprestano s      svojim      bedastim blebetanjem in katerega si vkljub temu  A
je spremljal, kakor v taktu, grbasti starec s      svojim      ”Ljudevitom“. Na tihem sem se pričel gnusiti  A
je vzdignil ukazovaje, namršil je obrvi ter s      svojim      tenkim glasom komandiral silne voje.In glejte  A
iz mojih ust. Jaz pa čutim, kadar sem sam s      svojim      srcem in s svojo mislijo, da je čista moja vest  A
popisati. In kakor sem bil mlad, sem spoznal z vsem      svojim      srcem in z vso svojo mislijo: ne miru in ne  A
nasprotju z Mavricijem, vedno na tihem jezil nad      svojim      imenom; potem je bil tu občinski sluga Smuk  A
nakar se Mavricij globoko oddahne in prične s      svojim      enakomernim, mrtvaškim glasom: ”Zdaj že vidite  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA