suho (301-400)

utegne še z nami zgoditi, preden pridemo na	suho.	«Drugi so ga tolažili in dejali:	A
črnikasto progast in belo pikčast ptič, sedel na	suho	vejo in zakukal v jasno, od nočne nevihte izprano	A
uveljavil svoje pravice. Mudilo se mu je na	suho.	Pripasal si je spet kozlovino in vzel orožje	A
Posebno skrbno je zavil v kožuh Ostrorogi vnetilo.	Suho	travo in nekaj dračja je vzel kar s sabo, da	A
privezala drevak. Kodrolaska se je bila medtem v	suho	preoblekla in si ovila noge s kožuhovino z dlako	A
nasuti na gobo, kako jo razpihati in podtakniti v	suho	travo. »Mhm,« sta prikimavala Pegavec in Kodrolaska	A
ko bo plavil les naprej in ga spravljal na	suho	ob plitvini, kjer namerja pozimi zabiti kolišče	A
Redkim drevakom, ki jih še niso potegnili na	suho,	je bilo ob trdini in na otokih že treba prebijati	A
Jezerna in Sinjeoka sta se greli ob ognju in jedli	suho	sadje.Spokojno sta se med seboj pogovarjali	A
Staknili so jih šele tretji dan, jih potegnili na	suho	in očedili.Delo jim ni šlo kaj prida od rok	A
Navrh ima pa še njega zajetega v mrežo. Na	suho	ga pa že Ostrorogi sam izvleče. Navihanec je	A
volji jedel godno in kasneje medno in pozimi	suho	sadje.Mladež ga je bila presita in se je obmetavala	A
primanjkovalo celo snega za kepanje. Ženske so	suho	sadje tu pa tam tudi skuhale. Vsi so radi pili	A
nekajkrat sta stopila Ostrorogi in Presukani na	suho	in povlekla drevak z vsem tovorom in s Kodrolasko	A
pomišljala Kodrolaska. »Mar bi mu postlal s	suho	travo.« »Napak!« je Ostrorogi razložil Sinjeoki	A
Treba je je bilo.« Ostrorogi je vžgal	suho	travo in jo podtaknil v pripravljeno dračje	A
Pa si je menda grede premislil. Samo	suho	vejo je togotno odbil raz deblo smreke. »Vrč	A
podobno in na debelem koncu na pol izvotljeno	suho	topolovo vejo in jo zadegal proti orlu.Ni ga	A
strunasto tetivo in jo napel po dolgem na bučasto	suho	vejo.Hej! kako vse drugače je zapela, kakor	A
njenimi očmi so plameni neukrotljivo požirali	suho	goščavo, katero je bil zažgal Ostrorogi Jelen	A
Velikem jezeru še nihče doslej ni zarisal v pol	suho	posodje tako lepih okraskov, kakor si jih ona	A
odnašale k jezeru in nalagale v oba, na pol na	suho	potegnjena drevaka.Velikega vrča z vrezanim	A
mlad racak, ki prvič izvabi race iz vode na	suho.	Trdno se je nadejal, da Lisjak ne bo ostal doma	A
Začivkal je in začel s kljunom nabijati na	suho	vejo. Zdaj!	A
so pognali drevake proti trdini, stopili na	suho	in se koj pričeli povzpenjati navkreber na sedanjo	A
dvignejo više. In so res srečno vsi dosegli	suho	vejo, ki je molela s trdine nad vodo. Drug poleg	A
nadejal, pa je kar nekako vohal, naj pogleda na	suho.	»Lej, lej, lej,« se je Oprezni presenečeno začudil	A
obvodne vrbe, se do sita najedel in stopil na	suho.	Kakor bi bil res prav pravi srnjak, po katerem	A
velikem okljuku ‒ pri današnjem Celju ‒ drevak na	suho.	Zaspal je, kakor bi ga bil ubil.	A
Kar odločiti se ni mogel, kje naj stopi na	suho.	Kljub temu, da jutro ni bilo sončno in se je	A
pristal ob produ in potegnil drevak na pol na	suho.	Koj se je lotil dela.	A
pečeno ščuko, Zlatolasa pa meso, podpepelnjak in	suho	sadje.Ribe se pa še pritaknila ni.	A
Zlatolasi. Srnjak je vzel še orožje, stopil na	suho,	privezal drevak k po strani nagnjenemu kolu	A
pa bliskovito naglo vrgel za seženj daleč na	suho.	Hrček in Zajček sta od veselja poskočila in	A
živi dan nista skobacala tako naglo iz vode na	suho	kakor tokrat.Strahoma sta se ozrla nazaj.	A
nazaj v drevak. V širokem skoku je planil na	suho	in še naprej do mladenke in jo prijel za obe	A
vstala, šla k starici in jo prijela za koščeno	suho	roko: »Daj, pokaži mi, kaj znaš!« »Kako naj	A
vzhodnjaki pod ladjo okroglice in jo potegujejo na	suho.	Ostrorogi je odkimal z glavo: »Lej, lej, lej	A
kakor hitro se ustavimo in jo potegnemo na	suho,	koj ogradimo z zidom. Proti zverem in proti	A
In pa zavoljo ladje. Na	suho	smo jo morali potegniti, da nam je ni razbil	A
obračala dolgokljuno glavo in se čudila na	suho	potegnjeni ladji Argo.V ločju so vreščale pribe	A
« »Vse je, vse!« reče Tone boječe in svojo	suho	roko briše ob koleno. Groga razpoloži novce	A
Dobro pa jahaj, da te ne zasledijo.	Suho	cesto imaš.Hodi!«	A
Hudič, saj je to dovolj, da svoj vrat nese na	suho,	nas pa pusti v čobodri!« rohni Tonček. »Jaz	A
poslovilo je bilo od Leona danes tako kratko,	suho	in polglasno in poklon tako površen in odhod	A
Mati se usede nedaleč od njega na hlod in	suho	brado podpre.Tako se vselej drži, kadar ga hoče	A
Stara baba Iskrca jedla sok iz piskrca, migala s	suho	bradó, hčer zmerjála je takó: Če boš v cerkvi	A
Zdaj grem dol v vas, če imajo kaj za primáko za	suho	grlo.Če ste kaj učenih bukev prinesli, bodeva	A
mož, kateri ni drugega poznal in veroval kakor	suho	postavo, pokazal je v tem hipu, da vendar ni	A
starka je včasi le mrmrala, včasi celo samo s	suho	brado migala.Le kadar je prišlo kaj posebno	A
»Da le vina nese, to je dobro ubral, ravno	suho	mi je po grlu, prileglo se bo, da nikoli tega	A
plavolaso gospodično, ki je stopala s póstarno	suho	gospo, katere veliki nos je na prvi pogled v	A
jaz mož, ki si braniti da, kadar hoče?« vpraša	suho	smehljaje se Zober. »Tedaj vas lepo prosim,	A
torej je bilo moje življenje od danes do jutri ‒	suho	in prazno.Slučaj je nanesel, da sem obtičal	A
vstal ‒ in odide s solznim očesom. Izstopi na	suho,	kmalu ladja odpluje in Zober ž njo. Drugi dan	A
hiši, na hlevu, na skednju, vse gori, vse je	suho,	pomoč je zastonj. Kakor iz uma se je valjal	A
časa bile slišati, ko je mladenič tekel čez	suho	brst in gosto grmovje.Stari drvar pak jo je	A
debelih plahtah po gostih zelenih vejah in je tako	suho,	nepokrito zemljo puščal ob deblu okrog smreke	A
klic, vse je bilo tiho; le lahko šumenje na	suho	listnato grmovje padajočega snega, lajanje izpod	A
. / . / stran 56 . / Zato je Bojec s svojo	suho,	sivo glavo pokimal, s sulico ob tla trčil in	A
in plemenitašem. Komaj se zakoplje v svoje	suho	ležišče, ko se prikaže drug mož iz gošče.Rokave	A
v črni temi. »Ako zna plavati, prišel bo na	suho,	« pravijo med seboj, »in poročil Turkom, kaj	A
travnik, videl bi bil, kako je dolgin splaval na	suho,	otresel in ovil svojo mokro obleko, zleknil	A
kri mu šine v zarjavelo, že malo nagubančeno	suho	lice in oko mu divje iskri. »Kaj si rekel?«	A
močilo. Vse blatne so s težavo spravili nazaj na	suho.	Tevž in Rotija sta se na vse grlo krohotala pred	A
taborišče, ki ga bo še tudi razdejal, kadar bo	suho	in veter za to. Okrog polnoči je prinesel še	A
si oči ter krivencá za omizje. Tam podpre	suho	brado in upre zardele oči v Marjeto.Ko vidi	A
priti do tja, za vojsko prejemali, iz čolnov na	suho	devali in na vozeh za armado pošiljali.Pridemo	A
zapravili nič, ker smo po litovsko imeli s seboj	suho	gosje meso in kruh. Žito smo poleti kosili.	A
postavijo čez razbor pokonci. V treh dneh je	suho.	Dežela je posebno bogata rži, pšenice in ječmena	A
obliznil in ko je čutil, da je grlo zmerom bolj	suho,	sklenil je z velikim pogumom piti, za plačilo	A
vežini se začnó vinogradi; na hramih vem za	suho	seno, ležalo se bo prav dobro na njem.Jutri	A
in mož za možem so zlezli trije tihotapci v	suho	mrvo, zarili so se in odeli si dobro utrujene	A
kaj ni res, oče? Oni so pa nesli gorečo luč v	suho	seno in so tako poštenim ljudem hram zatrnili	A
je ravnokar iz ječe ušel, v desni pak je imel	suho,	od hrasta odtrgano poleno.Bledo lice, stisnjene	A
generalom je služil in kako. Kdor je njegovo	suho,	malo postavo ogledal, imel bi ga bil pač prej	A
potovanju in o svojem domu ji je pravil. Govoril je	suho	in v kratkih stavkih ‒ brez ognja in brez barv	A
pred duševnim očesom. Položil sem zavitek s	suho	cvetico vred nazaj v predal in jel sem pisati	A
« klical je Hrast; »mislil sem, da boste to	suho	kljuse na ramo vzeli ter ga nesli čez most.	A
došla starikava koščena žena, vodeča s seboj	suho,	črno kozo. Bila je kovačica Barba. »Eh, molči	A
hodila, jagode nabirala, kozo pasla ali pa kakšno	suho	vejo vlekla iz gozda ‒ kjer je doktor meril	A
krompir?« vprašala je ona naglo. »Že, že ‒	suho	je, suho!« odgovoril je Ostriženec resno in	A
vprašala je ona naglo. »Že, že ‒ suho je,	suho!	« odgovoril je Ostriženec resno in postavil motiko	A
kako pusto in prazno je naše življenje, kako	suho	naše delovanje!« »In oženil se boš morda vendar	A
krivo pomeril. Ubitega pa je ponosno obesil na	suho	vejo v bližnjem borovcu. Gonjači so se bili	A
vsoto za potovanje domov. Pismo je bilo pisano	suho,	mrzlo, brez vsake druge opazke, tako da je ženo	A
Potem pa bolje prilivajte; vse imajo preveč	suho	zemljo.« Vrtnar stopi molče po svojo škropilnico	A
Stopil je bliže. »Baronica,« reče	suho,	a vljudno, »to ni prizor za vas. Dovolite mi	A
pogleda na litografirani list, kjer je stalo	suho:	»Grofica Veronika Walden ‒Grof Albert Sori	A
vzkliknil je z gorkim sočutjem in prijel jo za	suho,	staro roko; »kontesa, ne, ne tako!Spomin na	A
krivo pomeril. Ubitega pa je ponosno obesil na	suho	vejo v bližnjem borovcu.Gonjači so se bili s	A
sodiš ali namerjaš. Tvoja usta govore torej	suho	resnico na vsa vprašanja, in tvoji odgovori	A
Pavliča, ko sem se ga mogla pred poroko znebiti s	suho	besedico; saj me ni nihče silil v zakon, niti	A
Kam pa naj denemo vinskega božiča, ko na	Suho	ne gre in Bistrice ne pije?In kako naj udržimo	A
tehtati! Ti pritlikavec nimaš drugega nego vedno	suho	žlico, nikdar sito, in tisti lončeni bas. Jaz	A
Takoj so ženice pristavile k ognju bravino ali	suho	meso in umesile maslene pogače, domačini so	A
zavetju smo, vendar strahoma posedemo v mehko	suho	listje.V hipu zahrešče nad nami vrhovi starih	A
na Triglav, onda sem ga zavozil daleč proč na	suho	polje šole in napredka, kamor je mene samega	A
zasul. Zravnal je meje, pocepil drevje, požagal	suho	vejevje, pognojil vrt in z apnom uničil mahovje	A
cepljeval divjake, pripravljal kopišča in klestil	suho	vejevje z drobnic. Vsako leto je družina narasla	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani