Cvetana pa nadaljuje: »Tudi preiskovalnemu sodniku sem spočetka govorila resnico, trdeč, da sem nedolžna; in pričakovati sem smela, da moje besede najdejo vero ... Čemu mi je bilo moriti gospoda Petra Pavliča, ko sem se ga mogla pred poroko znebiti s suho besedico; saj me ni nihče silil v zakon, niti me smel siliti! Čemu naj ga morim prav pri obedu vpričo toliko svatov, ko bi ga bila lahko umorila prej ali slej neočitno in nesumnjivo?