nova beseda iz Slovenije
krčnimi žilami. . / . /106 . / . / - A boš takoj | spustila | krilo! -je strogo rekla mama. | A |
sem bolna sem ... - je zastokala Katra in počasi | spustila | krilo z napihnjenega trebuha. Nato se je ozrla | A |
a obstala je samo za sekundo, kajti takoj je | spustila | plevel z naročja ter me z obema rokama pahnila | A |
obraz in se zibala, kakor bi jokala. Nato se je | spustila | v beg - njeni razpuščeni, dolgi lasje so vihrali | A |
sta pristopila in ga potegnila ven. Ko sta ga | spustila | iz rok, so mu noge klecnile v kolenih, da se | A |
- Po ka‐de‐ta?... - se je začudila mama, | spustila | predpasnik in se ozrla v pobočje. - | A |
« je rekla, razširila roke in se bliskovito | spustila | po strmini nizdol. Teta je planila kvišku | A |
sem moral takoj utihniti, ker se je Silvija | spustila | v obupen jok.Vzel sem jo v naročje, da bi jo | A |
sem rekel in vstal. | Spustila | sva se po Očetovi senožeti.Na Dolenji Travni | A |
slaba, grozila je, da se bo vsak čas sesula in | spustila | iz svojega objema siromašne otroke.Toda še preden | A |
zažvižgala z njim po zraku ter se nato kakor blisk | spustila | proti hlevu ...In veš, kaj se je zgodilo? | A |
Tilčka, z očmi uprtimi v Kokošarko, prav počasi | spustila | roko, se počasi obrnila in naglo odšla po kolniku | A |
Mlada zakonca sta se zjokala ter se nato veselo | spustila | po pobočju domov.Giustino Lestuzzi, ki je moral | A |
poltemi dvoje žarečih zenic, hip zatem pa se mu je | spustila | v obraz do pobesnelosti splašena mačka.Vreščeča | A |
hodcem. Počasi in s previdnimi koraki sta se | spustila | navzdol. Pred prvimi hišami je starec nekaj | A |
je imela nekakšno čudno izboklino in ko ga je | spustila | in sunkovito potegnila svoje oblačilo k vratu | A |
razvezala hlače. Pokleknila je poleg njega in se | spustila | na roke. Lasje so ji štrenasto viseli navzdol | A |
zmrzal škripala pod kopiti. Ko se je pokrajina | spustila | navzdol, je razjahal in previdno vodil konja | A |
Takoj pod slemenom se je na oni strani pot | spustila | poprek po pobočju, vendar precej strmo. Žival | A |
vanj. Adam ju je skušal ločiti, ampak zdaj je | spustila | možička iz svojega železnega prijema. - | A |
zadrhtela v roki. Nekakšna davilna hruška se je | spustila | v grlo in kolena so mu rahlo klecnila, ko je | A |
sta se splazila ven in se skozi gosto grmovje | spustila | po pobočju.Za njima so ostajali glasovi in ko | A |
Nazaj. Brezvoljno sta se | spustila | po poti navzdol.Tudi to noč ni bilo lune na | A |
časa sta še stopala po cesti, potem pa sta se | spustila | pod njo v grmičevje, kot že tolikokrat doslej | A |
- Pridi, je šavsnil, priložnost. | Spustila | sta se naravnost na cesto in naglo stopila proti | A |
gagnila od lakote in žeje. . / . / stran 322 . / | Spustila | sta se skozi redek gozd, potem sta šla po slemenu | A |
babilonska zver, kakor da bi čakala, kdaj se bo lahko | spustila | dol med potujoče ljudi.Med romarje, ki so s | A |
se je sestra Pelagija omehčala, zjutraj ga je | spustila | k njej in se postavila k vratom.Dokler bo ona | A |
izginil v gozdu, pomela si je oči, odmahnila in se | spustila | nazaj v vas.Simon je hodil po dvorišču in jo | A |
Katarina se je zdrznila, ne da bi ga pogledala, je | spustila | srajco do gležnjev.Bila je še zmeraj sramežljiva | A |
visokih hribih, s katerih se bosta še danes | spustila | v ravnico. Predstavljaj si, reče Simon, da je | A |
gleda zdaj na hribu, s katerega se bosta jutri | spustila | proti Bavarski.Imeli smo napravo, s katero smo | A |
razpadajočem sadju, repi, zelju. Od zunaj sta | spustila | zapah, torej ni bilo ključavnice, to je bilo | A |
vem, kako težko roko sem moral imeti, ko se je | spustila | po fantovi glavi od zgoraj, da so mu roke popustile | A |
smo že posebno tehniko barvanja. In sta se | spustila | v razpravo o tehnikah fotografiranja. Ko | A |
roke nad glavo. Stal je in čakal, da jih je | spustila. | Tisti trenutek jo je spet udaril. | A |
Ko sta bila za hip sama, je z dvema prstoma | spustila | na dlan ščepec praška in ga s kratkimi,sesljajočimi | A |
potem polja, in potem ko se je nebeška ladja | spustila | nekoliko niže, to niso bile več samo znane poteze | A |
glavami redkih jutranjih potnikov. Cesta se je | spustila | v globel in peljali so se po ozki soteski.Zdaj | A |
mlahavo visečimi navzdol, se je koj za tem počasi | spustila | na rob mize in se tam umirila.Razumljivo je | A |
že čisto blizu, ko se je pokrajina nenadoma | spustila | navzdol k obali.Saj je bilo težko verjeti, da | A |
sčvekal in potem te tudi onadva ne bosta kmalu | spustila | iz rok.Še sploh ni konec, mogoče se je šele | A |
od strahu in opojnega veselja skrčilo srce. | Spustila | se je na tla in ni se več ganila. V naslednjih | A |
jih je že v zraku osvobodila. Obleko si je | spustila | zgoraj čez ramena.Na bokih se ji je tkanina | A |
Moja ljuba pa si je zatiskala ušesa. Ko je nato | spustila | roke na kolena in krčevito pograbila nabrani | A |
proti njej in ves čas je enako daleč. Skoraj je | spustila | kozarec iz rok, ko je to slišala. Moral sem | A |
mojem mnenju, sem rekel, je pričakoval, da se bo | spustila | kakšna lestev.Ker drugam kakor v nebo ni bilo | A |
motila drug drugega, pri tem pa niti za hip nista | spustila | puški.Kombi pred tatro, v katerem so prespali | A |
zdravljenje zaradi alkoholizma. Nad mesto se je | spustila | spokojna noč.Brez besed so se spogledali. | A |
asfalta v hrbtu. Letala, ki so se še nekajkrat | spustila | nad Krakovski pragozd, zaradi posebnosti terena | A |
rekel tiho, da mama spet joče, in Jerica se je | spustila | tudi v jok in cepetala z nogami in vpila, da | A |
štirikrat, da bo držala!« je hitela Cila in se | spustila | z drugim koncem proti robu.Oprijela se je vrvi | A |
vojakov in drugih gledalcev in v sredo sta se | spustila | petelina. Lazarjev je bil videti velik, črn | A |
zakrila z robcem in je glasno zaihtela. Anica je | spustila | Minkino glavo.Zamislila se je. | A |
Preteklo je dobre četrt ure. Na zemljo se je | spustila | noč.Videli so se samo nejasni obrisi mogočnih | A |
dosegla na drugi strani gozd, se je obrnila in | spustila | v beg. Na zemljo se je spustila noč in je zakrila | A |
obrnila in spustila v beg. Na zemljo se je | spustila | noč in je zakrila sledove krvavega klanja.Vojska | A |
nato pa se je četrto noč po posteljnih rjuhah | spustila | z grajskega okna, preplezala obzidje in izginila | A |
testo. Skrbno jo je pokrila z volneno odejo in | spustila | korito v reko Rabo, ki je tekla tam mimo.Domov | A |
Potem pa, ko sta Cigana le vztrajala, se je le | spustila | s podstrehe. A je bila kot v šipo ujeta vešča | A |
tako naravnost povedati. Noč se je že povsem | spustila, | a Lacki rome ni zagrnila. Med barakami so goreli | A |
njej brez takih misli in razneženih besed. | Spustila | ga je med dlani in nato že kmalu, ker je pač | A |
ranljiv. Skoraj zameril sem ji, da mi ga je sploh | spustila | za vrat.A bila so to vendarle res spet tako | A |
grob, me je ugriznila in si zaželela k tlom. | Spustila | sva se med ostre robove škripavega hotelskega | A |
dokler me topla zemlja, v kateri sem se grela, ni | spustila | iz objema...Samo, zdaj!?« je nato za hip premolknila | A |
trenutke napeti zrak, ga potem napetoličena | spustila | iz sebe neopazno, komaj slišno na nenajdljivem | A |
držala sem še za kljuko ali jo bila morda pravkar | spustila, | ne vem več, v ustih so mi bili na poti še zadnji | A |
zalepetala gospa Ljubica, in drobnjav se je v diru | spustila | po travniku. Družba je legla v senco po travi | A |
ko je s Turkom izginil izletnikom iz vidika. | Spustila | sta se v lahen dir po mehki, malo izvoženi poti | A |
manjša od Ljubljane.« Stara gospa je v obupnosti | spustila | žlico na krožnik. »Subotica in Ljubljana ‒ to | A |
odvrnila deklico, da je zopet sedla, in sama se je | spustila | na stolček, na katerem je pred kratkim počival | A |
ženska zagledala obutev v njegovih rokah, ga je | spustila | skozi vrata k sebi. Stopil je v topel prostor | A |
Kraj vasi se polk ustavi. Kakor bi se z neba | spustila | ogromna jata žerjavov, tako nenadno je pridirjal | A |
zobe in segel po krožniku. Irma ga je prehitro | spustila | in že so bila slastna jetrca na tleh, krožnik | A |
« Ženi je obstala igla sredi poti, roke je | spustila | v naročje in pogledala moža preko zakajene, | A |
so se ji ulile solze. Ko se je izjokala in | spustila | predpasnik z lic, je sijalo skoz okno sonce | A |
Hodila sta tiho drug za drugim. Časih se je | spustila | debela kepa južnega snega z veje.Sicer se ni | A |
dvignila siva senca iz teme nad goro sv. Miklavža. | Spustila | se je tik pred kralja in Kolednika.Skozi temo | A |
je zginila od okna, rdeča zavesa se je spet | spustila | čezenj in žarela v motnem siju. France je nastavil | A |
tak greh to.« Francka si je odvezala ruto in | spustila | vogle rahlo zapentljane nad prsi. »Pojdiva v | A |
Pomalicaj!« »Saj mi je resnično že vroče,« je | spustila | Jera motiko v razor, si otrla pot in šla na | A |
bo še dobro.« »Dobro?« je ponovila Francka, | spustila | teličko in se naslonila ob jasli.Roke so ji | A |
blato, da ji je krilo odletavalo. Nato se je | spustila | v tek po hribu.Begunec je pobral poleno in zalučal | A |
da se je pokrižala pred bogcem, nato se je | spustila | navzdol, vedno hitreje, dokler ni začela teči | A |
Zbogom!« Jančarica se je naglo | spustila | po brdu navzdol in začela žeti na drugem koncu | A |
raztajalo njeno srce, objela ga je, pa takoj | spustila | roke ob života.Zazdelo se ji je, kot bi objela | A |
smotra in namena. Radovan in Iztok sta se ponoči | spustila | na dobro cesto, ki je držala od Donave proti | A |
»Tako, tako, očka!« | Spustila | sta se v hitrejši dir, jahala drug ob drugem | A |
šajka in se zibala na valovih. Za njo sta se | spustila | v morjé izpod oljčnega gaja dva večja čolna | A |
»Vse, gospod!« | Spustila | sta se po stezi k morju. Majhen čoln, ki ga | A |
pripravnega mesta, da bi prenočila. Konja je | spustila | na pašo, sama si je postlala pod drevesom. | A |
ni razmišljala, kje je polnoč, kje je poldan, | spustila | se je po cesti in spočetka kar tekla, tako se | A |
nagubala čelo in se nagnila naprej, da bi se | spustila | v odločno pravdo s Smrekarjem.Toda pod mizo | A |
Solze so jo polile. Dvakrat jo je | spustila | iz objema, pa se vnovič privila k njej in jo | A |
prevzetim od skrbi, pogledal k Luciji. Lucija je | spustila | Gašperja iz objema, kot bi se sramovala. | A |
Zajokala je glasneje in z njo vred Štefa, ki ni | spustila | rok bratov in jih je krčevito stiskala. | A |
obrnila, da mi ni bilo več treba gledati v sonce, | spustila | noge ob škarpi nizdol in se s konicami prstov | A |
jo je vso prežel sunek zraka od zunaj, in se | spustila. | Znašla se je v nekakšni posebni tretji dimenziji | A |
deklice sipajo ostra zrnca mivke. Previdno sem jo | spustila | v vodnjak, še vedno kot dojenčka, kot preveliko | A |
kjer ne bi smele biti; vsak večer sem se nanj | spustila | previdno, da ne poči še kakšna narahljana vzmet | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 47 147 247 347 447 547 647 747 847 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |