spustila (147-246)

je sedla, s težavo zavihtela za seboj noge in	spustila	hrbet, za hrbtom previdno, kakor da je iz najtanjšega	A
kakor da je iz najtanjšega porcelana, še glavo.	Spustila	in narahlo preložila, da je ležala na nizkem	A
voda ... Na najglobljem mestu sem se scela	spustila	v vodo, potopila sem se in se smejala, v globokih	A
spremenila držo. Na razkošje svilenih rut se je	spustila	ukrivljena, zgovorna roka.Hipoma sem jo zagledala	A
"Me bomo pa še malo na balkonu."	Spustila	sem se na dolgo zofo ob vsej širini stene, na	A
zleknila pod nekim drevesom. Moja glava se je	spustila	Filipu na ramo, v vdolbino, ki jo od zadaj varuje	A
kakor obraz angela. Nanj in name se je tedaj	spustila	senca, kot da je bil prek okna, ki je že prepuščalo	A
zasrepel skozi okno. V tihi kuhinji se je muha	spustila	na kratki polet od štedilnika do kredence.	A
je spremljal tetine premike. Teta je muho	spustila	ven.Stric je bliskovito zaprl okno, da se je	A
zapustila sobo, zaklenila za seboj in ključ	spustila	v notranji predalček torbice, da ga ne bi s	A
stavbe, se je ob vrsti belo prepleskanih vrat	spustila	po stopnišču in prečkala avlo. Mislila je že	A
za seboj še zaslišala nadležni glas, ko se je	spustila	na kamniti privoz in stopila v rumeno migetajoči	A
»No, sedi sèm k meni.« Veronika se je	spustila	zraven njega.Z obema rokama je objela koleni	A
katerimkoli delom svojega telesa. Veronika se je	spustila.	V te oči se je spustila, kakor bi s skale na	A
Veronika se je spustila. V te oči se je	spustila,	kakor bi s skale na reki skočila v deročo vodo	A
Veronika se je naslonila obenj. Pobesila je oči in	spustila	roke v naročje.Luč je od blizu sijala nanjo	A
nadaljnji scenarij že kar predomač. Igla se je	spustila	na rob plošče.Tiho je zabrnelo.	A
potegnila skoraj čez glavo. Veronika se je	spustila	na posteljo.Roke in noge je imela svinčene,	A
»On.« Mama se je	spustila	nazaj v naslanjač.Jernej ni bil več Jernej,	A
postelji, pogladila sem si lase, poravnala krilo in	spustila	noge na trdna tla.Potem sem odprla pismo.	A
Martina ne more biti daleč. Veronika se je	spustila	na posteljo.Stene so zanihale in se s hruščem	A
njej. Pazljivo jo je prijela in jo z životom	spustila	na posteljo, dvignila je njene bose noge in	A
iz blazine na zglavju in se na postelji sedé	spustila	nazaj.Zdaj je lahko že naravnost pogledala Martino	A
videla Miloša?’ Spoznala je, da se je skoraj že	spustila	v tek. Mimoidoči so se ozirali za njo in fant	A
Odložila bi vse, kar ima v roki. Počasi bi se	spustila,	oprijemajoč se trave in spodrsujoč na grebenu	A
Morala bo kaj pojesti. Ročno torbico je	spustila	v potovalko, da bo imela samo en kos prtljage	A
Martino zmrazilo. Na stežaj je odprla vrata in jih	spustila	noter, prestopili so s hodnika v sobo vsi trije	A
šlo,« je odvrnila Veronika in odgrnila odejo.	Spustila	je noge na tla in vstala s postelje, oprta na	A
z obema rokama naslonila na mrzlo železo in	spustila	glavo nanj. Kaj je vzela nase?	A
Nič ni več pomišljala.	Spustila	se je v tek.Zaletavala se je v mimoidoče, ne	A
kozarec v eno in tablete v drugo roko. Na jezik je	spustila	vse tri hkrati, in ko je kozarec prinesla k	A
se je Veronika naslonila na podboj, glavo je	spustila	nazaj, na hladni beli zid, in zaprla oči. »Samo	A
stopnicah, korak za korakom. Noga se je slepo	spustila	in trčila v trda tla, potem ograja, roke se	A
Martina ga je brez besede odrinila, zadaj se je	spustila	na vso površino, glavo je zarila v oblazinjeno	A
»Ne, saj se vidi s ceste.« Veronika je	spustila	torbico na tla in vrgla s sebe sandale.Savo	A
to ni bila več stvarnost. V resnici je vse	spustila	iz rok in priplavala k Martinu, ki jo je prestregel	A
Tončka je medtem naglo stopila k Tinetu in mu	spustila	ploščat zavitek v žep na jopiču. »Za	A
razločno slišali. Z Janezom pa sta se pri kapeli	spustila	v globino in s stopnišča nad glavno votlino	A
tja, sta se ustavila in se nato drug za drugim	spustila	vanj.Pri tretjem ovinku se je pod varstvom mogočne	A
mestom, pred napol dozidano dolgočasno hišo se je	spustila	od neba silna senca, noge globoko v cestnem	A
povzdignila k tebi?“ Od večernega neba se je	spustila	senca na sive, neprijazne predmestne hiše.Globoko	A
med prsti poslednjo desetico ter jo naposled	spustila	v pismo.Zakaj desetica je bila poslednja, to	A
napolnili z gorko ljubeznijo. Senca se je	spustila	na to svetlo nedeljo.Iz sence se je prikazalo	A
videl je samo še njene bele oči, nato sta se	spustila	v temno vežo, kakor da bi utonila v globoko	A
je brenčé vzdignila črna muha proti stropu,	spustila	se je koj nato nizdol ter izginila skozi odprto	A
v pritajenem smehu. Gudula je bila nenadoma	spustila	roke v naročje, pogledala zamišljena proti stropu	A
cunj. Od postelje, ki je stala tik duri, se je	spustila	tenka, tenčkena postavica; obraz je bil droben	A
»No, pusti jo, Lojzka!«	Spustila	se je od postelje in Malči si je mislila: glej	A
seboj, ljubeznivo gorsko vas, ki se je bila	spustila	kakor bel golob na zeleno réber.Po cesti mimo	A
vseh kotih. - Odtrgala je nagelj ter ga je	spustila	v rosno travo. ”Ná za na pot in za spomin	A
motili svetega opravila. Neznana tesnoba se je	spustila	z neba na zemljo.Kaj je že mrak?	A
/ stran 108 . / stopila médnja, nato sta se	spustila	v valove.Ko so ju našli mrtva, sta bila še zmerom	A
pene, voznik ju je narahlo pogladil po bokih in	spustila	sta se v dir.Bel pas se je zablisnil v daljavi	A
genila se ni. Toda nenadoma se je odklenila,	spustila	se na morje.Barka je plavala jadrno, zavila	A
dve nogi, pobrcala je z zadnjima dvema ter se	spustila	v beg. Namerila se je najprej proti morju, tam	A
Pogledala me je smehljaje z veselimi rjavimi očmi,	spustila	je roke v naročje in se je strahoma začudila	A
mrzlejših in ostrejših. Kakor da se je bila	spustila	jata črnih netopirjev, se je usulo s kostanjev	A
za prisojnim hribom, tiha senca od neba se je	spustila	na njive in vrtove.Tedaj se je oglasila pesem	A
zatonila zarja, je stopil s hriba, a takrat se je	spustila	dolga črna senca preko doline od kraja do kraja	A
videl vsa znamenja, pa me je strah! Senca se je	spustila	na to dolino -- tudi name se je spustila, strup	A
je spustila na to dolino -- tudi name se je	spustila,	strup lije -- tudi v moje srce lije.Še včeraj	A
se naskrivoma, iznad rame: žival se je bila	spustila	v zaseko, sto klafter za mano in v trenotku	A
razkoračile, iztegnile se daleč izpod oklopa in	spustila	se je na tla.Hkrati pa se je vrat visoko vzdignil	A
Ob besedi ”narobe“, ki se je bila samovoljno	spustila	z jezika, sem zardel vdrugič.Nagnil sem kozarec	A
KONEC Obšla me je strašna utrujenost,	spustila	se je temna in težka na mojo dušo, kakor pokrov	A
pa je zeblo od groze. Cesta se je nagnila,	spustila	se je v breg.Globoko doli, tam daleč v sončni	A
košatega oreha. Na tisti oreh se je bila pravkar	spustila	jata vrabcev; več jih je bilo, nego samega listja	A
mrtva in trda. Ponoči se je bila vzpela na sod,	spustila	se na drugo stran ter obvisela.Rekli so, da	A
takega jutra, ne takega neba, ne take luči.	Spustila	so se na zemljo sama nebesa, poslana bolnikom	A
strah?“ Marta si je pogladila lasé s čela,	spustila	je izpodrecano krilo, da je seglo do gležnjev	A
Planilo je vdrugič, vtretjič. Milena se je bila	spustila	na kolena, oblil jo je mraz, da so ji šklepetali	A
rokami svojo črno, žalno obleko; nazadnje jo je	spustila	sunkoma raz sebe na tla, stala je tam bela in	A
zažvižgal vdrugič. Od svetlega grada se je	spustila	senca, koraki so se oglasili na beli stezi.	A
...“ Prišel je do doma; od okna se je	spustila	senca. ”Hej, ti!“ je vzkliknil Kačur in je	A
bi viseli pusti oblaki nad mahom. Pot se je	spustila	v ravni črt proti Vrhniki; že se je prikazala	A
bistro premerila razdalje do brega. Tedaj pa je	spustila	v vodo šestero vesel, svojih šestero drobnih	A
do brega. Nato se je za trèn, kakor nalašč,	spustila	nazaj, tako da jo je nasprotni val siloma treščil	A
udarilo ob veje, sova je kriknila ter se plahutaje	spustila	v gozd; takrat je gozd zavzdihnil, noč se je	A
obrazov, dvoje temnih oči, v noč strmečih.	Spustila	se je senca od druge, omahnila je ob zidu ...	A
trda, se je pomikal še hitreje in Francka se je	spustila	v tek. V dolini je bilo hladno in tiho; temnozel	A
azprostirali zeleni travniki. Pot se je že nagibala,	spustila	se je naposled v klanec in kamenje je hreščalo	A
stala sredi cerkve, ob klopeh. Polagoma se je	spustila	na kolena, sklonila je glavo in je odprla molitvenik	A
Stopala je hitro; kadar se je cesta nagnila, se je	spustila	v tek ... V tistem trenotku, ko se je bil ozrl	A
”Ne luči!“ so vzkliknili.	Spustila	je senčnik, mrak je bil v izbi, obrazi so utonili	A
bolestjo čutim, kaj e bilo... V širokem ovinku se je	spustila	pot v dolino in je zavila potem na levo, vzpenjala	A
in je čakal svoje neveste. In od grada se je	spustila	nebeška podoba, bela nevesta, in je utonila	A
poskusila skrajne sile, da dosežeta svoj namen in	spustila	svoje govorance?! Ako pa se prikažeta na varnem	A
je bilo; podoba je planila iz podobe ter se	spustila	vanjo. Za hip je razločil obraze, nagnusne,	A
nabrekle na čelu in okrog oči. Silna gora se je	spustila	proti Marku, da bi se zvalila nanj, ki je bil	A
obmolknilo. Počasi in težko se je roka do roke	spustila	preko mize.Njena je bila gola do komolca, od	A
še z mojo jezo in nadlogo!“ Kraj steze se je	spustila	visoka senca od debla in je utonila v mrak;	A
stresel, lomile so se veje, velika črna kepa se je	spustila	na tla.Iz gozda so se prikazovale čudne sence	A
S črnega hriba, s šumečega gozda se je bila	spustila	jata golobov; zdaj sedé na bregu čisto mirno	A
kamen, ki jih ni občutil? Koliko vzdihov že	spustila	k zvezdam, ki jih niso slišale?Nam, ki smo v	A
Sunkoma se je izluščila iz srede svetle ceste,	spustila	se v bleščečem loku naravnost v jezero. Ugasnila	A
kočija nenadoma zamajala ter se v jadrnem diru	spustila	v dolino.Prah se je vzdignil, sonce je žgalo	A
Eno po licu. Joj, ven	spustila,	smuk gospodična Mercedes.« Spričo take govorice	A
odporom pogledal pred se. In tam, kjer se je	spustila	pot s Peči na cesto, je stala Katra.In tisti	A
poklicala še ravno pravočasno. Anica se je bila	spustila	po bregu doli, da obišče možev grob.S silo jo	A
Ni prazno, kar pojejo o faroniki.	Spustila	bo rep, da bo gorje!« »Zanesi, Gospod!« je prosil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 47 147 247 347 447 547 647 747 847 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani