spotoma (201-300)

neprijetni pogovor. »Veste,« je dalje pravila, »	spotoma	sem se zglasila še pri svaku Henriku grofu Ortenburžanu	A
Hotimiru za njegovo srečo. Mladi Višnjan je potlej	spotoma	srečal samostanskega volarja Mihaela, ki je	A
vljudno in prijazno, čeprav bi ga napol pozabil	spotoma.	« »Pisanja ti ne dam nobenega ‒ še zgubil bi	A
bila manjša in muka odpovedi lažja, pa je že	spotoma	srečal oskrbnika in zvedel, da je tudi gospod	A
Trlepa malo pičiti, je sklenil in zajezdil konja.	Spotoma	je našel še drugo misel, bušil v Stično in se	A
domislek, ki se mu je Hartvik vdal, ko je zdaj	spotoma	pleteničil novo zdraho za Trlepa. Joj, kako	A
in se prvi odžejal. »Če ga bo premalo, bomo	spotoma	prezračili pa še katero zidanico!« »No, le kljuni	A
je skrbelo, kako je z Ditrikom in ali ga bo	spotoma	že lahko vzel s seboj. V Višnjo goro je pred	A
medtem pravil, kaj vse mu je Hotimir zaupal	spotoma.	»Zanimiv mladec, res« je grof Ostrovrhar kimal	A
misli so mu že svatovale doma, vsako ustavljanje	spotoma	ga je dražilo. A tudi Majnhalm ni nikjer trpel	A
siromak prej prišel iz nosilnice. Tudi četa je	spotoma	kar kopnela.Vsi, ki so bili iz daljnih krajev	A
zadrevil še tja. »Saj se ne zakesnim preveč,« je	spotoma	mislil; »očetu, kajpa, povem po pravici, kam	A
žal,« se je opat spomnil pogovora, ki sta ga	spotoma	imela s priorjem; »a zakaj se ni zgodilo, ti	A
Pa sta šla. Slabè mu je	spotoma	pravil, kako trdi so Turjačani v Soteski in	A
In sta šla, oba molče, a z istimi mislimi.	Spotoma	so Trlepa obletovale še druge, hujše misli.	A
sprejel in se z gospodi napotil v cerkvico, a	spotoma	mu je v misli na obred in mašo vendarle uhajalo	A
Franceta. »Ne delaš prav, Francè, da veš,« se je	spotoma	ozrl v fanta. »Kaj sem storil takega	A
zapomnil ni. »Prebito bomo še veseli,« se je	spotoma	menil sam s seboj. »Tone se zasuče s Polono	A
žejnega iz hiše; ali pijanega me ni videl. Tudi	spotoma	doboš ljudi, ki vedo, da je krščansko dobro	A
ukrotila in umedila. Potlej ju izpraša, kaj sta	spotoma	danes čvekala, čemu je Slabè s Trlepom lazil	A
zdrsni,« je brž poklical Matevžka, »teci, a	spotoma	se mi spet ne nacejaj, brž brž pozvej, kje sta	A
privzdignil ramo, »vendar bi storili prav, če bi	spotoma	vsakomur povedali, kaj nam je Sotečan storil	A
so ga na voz in pognali v prijetno jutro.	Spotoma	je potlej dosti premišljal.Hm, kako neumno se	A
Soteski. »Ali sta bila kaj pri Poloni?« je Tone	spotoma	vprašal. Povedala sta mu vse.	A
vendar najsrečnejši človek na svetu,« se je	spotoma	spominjal. »Živi lepo brez skrbi kakor vrabec	A
... Francka si je v naglici in skoraj	spotoma	nabrala nekaj jagodine in je šla proti domu	A
imate čas, pa me spremite!« mu je pomagala.	Spotoma	se mu je razvezal jezik.Govoril ji je tako mirno	A
torbo in šel zdoma. »Za Katarino,« je šepetal	spotoma,	»ne zame ...«	A
vrne, ti bo pomagal, da tudi okrevaš.« »Kajne,	spotoma	nisi molčal, tlačanom si pravil povsod, kaj	A
komaj sredi poldne prišel do Šumbrega in se	spotoma	zglasil na gradu. IX.	A
čezmernih dajatev,« ji je dopovedoval, kar je slišal	spotoma.	»Cesar nas terja za turški davek, zbrati ga	A
stran 72 . / Preden je šel, se je spomnil: »	Spotoma	sem se zglasil na Šumbregu.Kaj pa počne tam	A
»In na grad!« Nekje se je zakasnil in zdaj	spotoma	nameril na Lizo. Samo pogledal jo je, pa ga	A
Saj smo poslali po primskovško véščo,« je sèl	spotoma	pravil, »pa ni hotela priti, naj le vi pomagate	A
bo kaj silil v nas, ga kar prebodite!« jih je	spotoma	učil. »Tudi gospoda Ambroža?« so se biriči spogledov	A
razumel Lizo in hlapca in se nameril k čebelam;	spotoma	se je tudi sam spomnil šege in rekel hlapcu	A
domislil. »Kar sem obljubil ondan, bi zdajle	spotoma	opravil, ovinek ne bo prevelik.« Trlep se je	A
izpodbôl konja. »Zvitorepec me je pregledal,« je	spotoma	mrmral. »A če res vzame Lizo, bo zdraha s Šumbrežano	A
Kostanjevico in Pleterje, a opat Egidij mu je	spotoma	tudi že dopovedal, da turški strah res ni več	A
Turku zvezal roke in mu pokazal zobé: »Če se boš	spotoma	trgal in uhajal, te pogubim, kakor sem onele	A
dobrovoljno renčal vanjo. »Trlepu se bo jeza	spotoma	kaj unesla, morda te ne bo pogubil, čeprav zaslužiš	A
nasmehnila se je brez nejevolje. Trlep ji je že	spotoma	dopovedal, da njen varovanec ni zaresen Turek	A
brž srnjačka spravi odtod in izroči materi.	Spotoma	ga je došel lovski paznik Gorenjko in vprašal	A
nesreči ... . / . / stran 106 . / Podobne misli so	spotoma	obletavale tudi grofa, po dolgem času se mu	A
Peter Klepec, pojdemo, a nič se ne boj. Kar	spotoma	zagovorim še to veščo, nič nam ne bo mogla.	A
srce veselo in zadovoljno.« Deseti brat je	spotoma	v Malem Gabru poiskal Janeza in mu povedal vse	A
božjo pot v Stično. Veliko veselje se mu je	spotoma	močno poleglo. Ančka, Bog se je usmili, je vendarle	A
kdo ne prelisiči in ne pogubi. Če le moreš, si	spotoma	dobi kaj druščine. Tako si bolj varen in zveš	A
ogleduha?« so možje spraševali. »Božjepotnik,	spotoma	sva se došla.« »Dosti hvale smo mu dolžni, zakaj	A
gospode z dežele ni bilo,« je pisar govoričil	spotoma,	»dom varujejo, kmečkih uporov se bojijo.« Gospod	A
je bogat, plen bo velik ‒ tako se je krdelo	spotoma	še večalo in večalo, glas, ki je vršal pred	A
Stično, zaradi tebe smo jo pustili,« so uporniki	spotoma	dopovedovali Janezu.»Ali gradu na Ojstrici ne	A
je dober pastirček. Janeza je bližnji sosed	spotoma	v Trst s sabo vzel, kamor je moko na prodaj	A
korenin. Grenke zelene kreše si pa natrgajo	spotoma,	da ne ovene. Vse je bilo že pripravljeno in	A
loči od vseh drugih cerkva na Gorenjskem.	Spotoma	sta govorili o delu in polju.Ančka se je venomer	A
videti ali čutiti kaj okroglega v žepu, nego je	spotoma	vse zapil tam, kjer se mu je dalo.Ljudje so	A
zaprl pokrov skrinji in se vrnil h Klandru.	Spotoma	je dvakrat trdo stisnil v pesti in tako zgubano	A
izvlekel zaprašeno suknjo. Hitel je ž njo dol ter	spotoma	otrkaval prah raz njo, toda v žep ni segel.	A
in taka je smrt njegova,« so plašni modrovali	spotoma.	Plešast možiček, ki je stanoval samski v leseni	A
»Zgoden sem, kajne? Sem si mislil:	spotoma	naj opravim, spotoma naj se oglasim pri Bajžlju	A
kajne? Sem si mislil: spotoma naj opravim,	spotoma	naj se oglasim pri Bajžlju, da ne bodo hudi	A
je hotel, skoraj pol ure daleč in se veseliti	spotoma	čudnih podob, katere je ustvarila kapljajoča	A
je bežala Barba po tem opominu proti domu.	Spotoma	je srečala Zoretovo Ančko in se zakadila vanjo	A
tja, jaz na Gabrje, ti na Brhovo in tako se	spotoma	nisva mogla srečati.Bilo nama je tako namenjeno	A
»Zbogom!«	Spotoma	je zvedel od popotnikov grozno nesrečo in takrat	A
toliko silo, in pobegne brez ozira proti Savi.	Spotoma	je strašno z zobmi škripal in klel ter se zarotil	A
Ta bi bila rada vedela, kakšen je, in odpre	spotoma	škatlico.V nos ji udari oster, mrtvaški duh	A
povedal prijatelju i to, da sem se seznanil	spotoma	s sestrično tiste Pangretove Maričke, ki je	A
Nadaljevala sta pogovor, ki sta ga imela bržkone že	spotoma.	Jaz pijem počasi svojo merico, zapalim smotko	A
ogledovalke, danes na njen, jutri na njegov dom,	spotoma	pa se lazi prav pridno tudi po krčmah. V dolenjskih	A
ponosni Marički. Kadar sem šel v Metliko, sem se	spotoma	najrajši krepčal v Črnetovi krčmi.Ker so ostajali	A
proti Trstu na Ljubljano, nismo marali, da bi	spotoma	dosti zastajali.Ljubljano so mi prevzeli drugi	A
zadrege. Cvetlice sta nabrala v grajskem vrtu in	spotoma	zvedela tudi za harmoniko.Iz najlepših, najbolj	A
Grabila me je grozovita jeza nanj; če me je	spotoma	kaj vprašal, mu nisem dala nobenega odgovora	A
Ivan se smeje zabavljivo in privoli.	Spotoma	mu je pela hvalo, da take še nikoli ni slišal	A
zajde v tak kraj, koder še nikoli ni hodil. Če	spotoma	moli, ga spremljajo samo do pokopališča, potem	A
Mogoče bova hodila samo eno uro.	Spotoma	srečava tudi Jerico, ki je odšla z divjimi lovci	A
boš se, dokler je Kekec živ ... Dvakrat si se že	spotoma	lepo razjezil.A čakaj, tudi tretjič se boš	A
volje z njim. »Stric Bedanec,« je govoril Kekec	spotoma.	»Rekli ste mi že nekajkrat, da je Kosobrin zajček	A
bili mokri, ko smo poganjali kolesa navkreber;	spotoma	smo prehitevali starejše moške, ki so hiteli	A
Šla sva čez senožeti in po gozdovih.	Spotoma	sem ga seznanjal o svojem delu, Voljč je pa	A
Tako sem jih privedel v Šegovo vas.	Spotoma	sem v Travniku obiskal mlinarja Levstika, ki	A
odhajali s skale, je padal že mrak v dolino.	Spotoma	mi je Nataša rekla: »So trenutki v življenju	A
Hodili smo vso noč.	Spotoma	mi je neki četni komandir pripovedoval, kako	A
funkcionarji, naj se vsak drži svoje čete.	Spotoma	smo zadržali nekaj žensk, ki so se vračale iz	A
Odšel sem v svetlo poletno noč.	Spotoma	sem se domislil, kako je neki borec, doma iz	A
ni nikamor mudilo. Krt je bil zelo vesel in	spotoma	govoril, kako bomo to plavo nesnago kar na konjih	A
na ozarah. S Tomšičem sva lezla po strmini,	spotoma	sva izkoristila vsak zaklon, ker beli mitraljezec	A
hraber borec ob pravem času planil naprej, se	spotoma	zaklanjal in zavpil z močnim glasom svoj znani	A
Jože z odgovorom ni bil zadovoljen.	Spotoma	je srečal veterinarja in mu začel dopovedovati	A
Eno uro smo razpravljali. No, nekaj drži,	spotoma	smo se pol ure zadržali, ker nam je divizijski	A
Erjavec je skoraj oddirjal iz štaba.	Spotoma	je stiskal ustnice in klel.Srečal je divizijskega	A
sem videl, kako sta hitela med hišami in si	spotoma	zapenjala bluze.Torej tako daleč je prišlo v	A
Razdrli smo tri sto metrov proge.	Spotoma	smo nabrali deset novincev in tri novinke.Eden	A
prah s hlač in urno krenil čez vrt za kurirjem.	Spotoma	je premišljal.Kaj neki je pičilo starega, da	A
v bataljon, od tam pa v brigado. Tam ga je	spotoma	snel divizijski.Potrebujem sposobne operativce	A
po slabi vaški poti oddirjala v strmo goščo.	Spotoma	sta prehitela skupino novincev, ki so prepevali	A
operativni iz divizije je bil zraven. Sto se jih je	spotoma	zredilo,« je s posmehom rekel Potokar in hladno	A
Konji so v strmino počasi lezli.	Spotoma	sta molčala in poslušala enakomerno streljanje	A
nadeli ime intendant. Prišel je komandir in že	spotoma	godrnjal, ker se je spotikal nad koreninami	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani