nova beseda iz Slovenije
slovenske žgance. . /\ .. stran 113 . \/ | Slovo | od planin in poslednja nesreča Spet je lilo | A |
pripravila. Gospodar ji je izplačal zaslužek in za | slovo | hudo obžaloval, da odhaja. »Saj sem bila rada | A |
fanta in mu napovedal rešto lepih naukov za | slovo. | Ko je drugo jutro mojstru pokazal, da ima že | A |
Ko je mati sina, Petrus mu je bilo ime, za | slovo | objemala, mu je dala za spomin dragocen prstan | A |
sem se, ko da ga ne vidim. Rekel sem jim: »Za | slovo | vam povem še, kako je oče mene vzgajal. Naša | A |
Na pragu je stala in gledala za nama. V | slovo | sva ji zavriskala, ona nama pa je pomahala z | A |
»Še enkrat ga je Bog poslal nazaj. Po | slovo | je prišel za vselej.« In spet je šla na prag | A |
med sosede, ki so ji, podrti na tla, kakor v | slovo | zamahovale z vejami, ki so se bile v letih prepletle | A |
vojašnici, ko so drugi popivali po mestu za | slovo, | sam ‒ in jo čakal.In druge žene so prišle in | A |
izmislil po poti, da ji jo bruhne v obraz za | slovo. | Toda ko jo je videl pred sabo, je pozabil psovko | A |
pri Balantu kos pražnja itd. To je bilo za | slovo, | menda od jeze, ko so jih cesarski premagali | A |
hip obstala in tedaj je izpregovoril eden za | slovo: | »Tako je, Lovrenc, da smo vsi kot klade v gozdu | A |
sončnih žarkov, ki so jemali v rdečih plamenih | slovo | po nebu.Topot konj je že zdavnaj obmolknil. | A |
Pojdi, poln vrč naju čaka. Pijva v | slovo! | «Napotila sta se proti hiši. | A |
ga Iztok ni razumel. Ko sta slovesno pila v | slovo, | ko je Radovan z modrimi nauki učil Iztoka, je | A |
solzi resnične ljubezni. Radovan je šel po | slovo | k Epafroditu.Ni čakal dolgo pri vratih. | A |
smehljale, kakor so se mu zažarile, ko ji je v | slovo | smel poljubiti roko. »Kako te ljubim, Irena | A |
Opolnoči je moral v palačo. Ko je poljubil v | slovo | Ireno, se ga je silno oklenila in zajokala. | A |
pred kipom Atene, z utripajočim srcem je dal | slovo | Merkurju.Izprehajal se je na videz otožen po | A |
tedaj naše veselje veliko!« Godec je zamahnil v | slovo | in odjezdil v veselem diru proti jugozahodu | A |
na žrtvenike obilnih darov. To so storili za | slovo, | ker so se čete Antov ločile od Slovenov.Svete | A |
odhodu dal natakarici pošteno napojnino in ji za | slovo | parkrat prav fantovsko poredno pomežiknil.Natakarica | A |
Pomagati mi mora Minka!« Kakor pozdrav v | slovo | je sijalo sonce, ko so se napotile popoldne | A |
nameni. »Pozdravljen, sonček, pozdravljen za | slovo! | « je vzklikala vesela Mara, snela slamnik in | A |
Alena ga je pogledala. Roki sta se strnili v | slovo, | Alena je občutila, kako krepko jo je stisnil | A |
vstala in umaknila roko, katero je iskal Brest za | slovo. | »Še nekaj, Ivan. | A |
Komaj kolovoz. Za | slovo | sem segel očetu v roko in poslušal vpričo gospodarja | A |
odkritosrčno razodel svojo zgodbo. V Gorici ga je za | slovo | še napojil in napasel, potem sta se ločila. | A |
Glasno pa je rekla, kot da je to čisto navadno | slovo: | »Pozdravljen, Ivan.« | A |
Gitica Jakopin | Slovo | od deklištva PRVO | A |
menoj, mi živahno prikimal in dvignil roko v | slovo | ...« »Veš,« je pravila dalje, »nisem mogla | A |
Zabava se zdaj konča, / je prišel čas za | slovo, | / je počil lepi balon, / je luna šla za nebo | A |
Poljubil mi je roko, ki sem mu jo dala za | slovo. | Obstala sem na mestu, z vrtnico, ki mi jo je | A |
prihodnji teden!’ je rekla in mi pomahala v | slovo. | Zaklicala sem za njo: ‘ | A |
pa so drug z drugim vstali in se poslovili. | Slovo | je bilo krajše in manj prekipevajoče kakor snidenje | A |
upala črhniti besedice. Še roke ni ponudila v | slovo, | marveč zbegano pobrala svojo košarico s tal | A |
Ne pozabite nas!« To preprosto | slovo | je vrglo krepkega moža na kolena.Pritisnil je | A |
Gradnikovih je umrl, kajti samo njim so peli v zadnje | slovo | srebrni zvoki zvonca na Gradišču. | A |
Dolgo ne boš med njimi! Zato ti kličemo v | slovo: | da se prav kmalu spet vrneš med nas!« | A |
Svoj živi dan je ne pozabim ... Za | slovo | vam povem samo nekaj: moje krvi ste, pa na ljubo | A |
fant, »vleče me domov. Vendar mi ne bo lahko | slovo | iz vaše domovine, ki me je toliko naučila.« | A |
sledile priprave za razstavo v Parizu in za | slovo | najlepše, skupno poučno potovanje, ki nas popelje | A |
darovala toliko nepozabnih ur ... Vam vsem velja moje | slovo | ...« Medtem ko je Lovrek komaj zadržaval | A |
kapljale solze. »In zdaj, dragi moj dečko, kratko | slovo! | Bodi srečen in ostani, kakršen si bil doslej | A |
Gradnikovih je umrl, kajti samo njim so peli v zadnje | slovo | srebrni zvoki zvonca na Gradišču. | A |
in mu razveže jezik. Nežno tolaži sestro, a | slovo | je tu, moža postave ga že nestrpno priganjata | A |
srbska vojska... In zvonovi so peli, žalostno v | slovo | umrlim, veselo v pozdrav novi svobodi... | A |
večer mi je pokazal, kaj da so mu napisali za | slovo. | Napisali so mu, da so ga bili spoznali za bebca | A |
in danes mi je dal še eno krono povrh, - za | slovo! | ... | A |
obžalovanje. Morda ga je obšlo, da bi napravil v | slovo | ponižno komedijo -- da bi govoril takorekoč | A |
ker si mi ponudila tako mirno svojo roko v | slovo. | Narobe -- zelo težko mi je pri srcu in šele zdaj | A |
rekel Jernej v svojem srcu in je iztegnil roko v | slovo | in pozdrav. »Brez sovraštva na pot; | A |
Še ga bomo en liter, navsezgodaj, za to milo | slovo! | - En liter, Francka!“ | A |
je v srcu, da me tudi izba sama pozdravlja za | slovo. | Vedel in čutil sem že takrat, kar se je v tistem | A |
radost mi je poslala mati še od onstran groba, za | slovo | in poslednji pozdrav. Ko sem stopil na cesto | A |
svatovski družbi, nista bila stara več. Vriskajoče | slovo | so nama dali, mladi ženi, mlademu možu.S poslednjimi | A |
neprijetno in dolgčas v grobu, zakaj lahko je | slovo | od ljubljenega moža, grenka je ločitev od ljubezni | A |
pojutrišnjem, ali šele čez teden dni. Ne bo mi težko | slovo, | ker vem, da se povrnem z veselim srcem.“ | A |
poslovim od vaju, dokler ne prideta za menoj. | Slovo | je žalostno, svidenje bo vse drugačno.Rad bi | A |
je bleda. ”Še en poljub, moj dragi -- a ne v | slovo! | “In ko pada njegova glava, ko umirajo njegove | A |
in so se igrali dalje. ”Ná!“ je vzkliknil v | slovo | droben, bledikast fant in je sunil Mařenko v | A |
“ Vstal je in mu je ponudil dvoje prstov v | slovo. | Nato se je pridružil črni gruči, zasmejal se | A |
vse, tvoje, Peter Novljan!“ Zasmejal se je v | slovo. | ”Tvoje, Peter! | A |
Mate je zavzdihnil. ”Mislil sem, da bo | slovo | bolj veselo; nič mi ni lahko pri srcu.Kako je | A |
skoro, Mate, da se vrneš; pa potrpi še malo; v | slovo | bi ti rada še nekaj povedala, nekaj bi te še | A |
Daj mi roko, Hanca; ne odtegni je, saj je v | slovo! | ... Zbogom!“ | A |
odvrnila od mene, sam sem ti ponudil roko v | slovo | -- in ohromele so mi noge, težko mi je klonila | A |
zategnile v čuden nasmeh. ”Ne zameri ... saj je | slovo! | “ Sam se je sklonil, prijel jo je z obema | A |
Kurenta na voz. Mati se je jokala in ga je za | slovo | pobožno pokrižala, oče pa ga je krepko potegnil | A |
”Adijo!“ Nikoli mi ni dala roke za | slovo; | le nasmehnila se je in je pozdravila z očmi | A |
... Marta ni vzdihnila v | slovo, | ker ni bilo v srcu ne bridkosti, ne očitanja | A |
ko si pripovedoval tako lepo in ko si me za | slovo | poljubil, sem legla in sem se odela čez glavo | A |
”Pridi kmalu!“ V | slovo | je narahlo nagnila glavo. Poklonil se je | A |
”Česa še hočete?“ ”Vi ste ji dali | slovo? | Kedaj?“ | A |
bolj težko, in zapusti me ... Podaj mi roko v | slovo, | zakaj najbrže se ne vidiva več ...“ ”Ne še | A |
prasnila, ko je tisti priskutni brivec premilo | slovo | jemal.Ona je ležala na divanu in je jokala; | A |
in je vse vedelo. ”Tudi jaz vem, da pride po | slovo; | zdaj je šel mimo okna.“ In Jokec je ugledal | A |
sem te slišala in sem vedela, da prihajaš po | slovo. | Rekel si: Pozdravljena! | A |
”In nikoli več! - Za | slovo, | morda za dolgo slovo!“ Zatisnila je oči, | A |
”In nikoli več! - Za slovo, morda za dolgo | slovo! | “ Zatisnila je oči, lica so se nasmehnila | A |
taka resnica je, da sem jaz bolj pameten. Za | slovo | bova pila, tega mi ne odreci!“ ”Pila bova | A |
Ponudila mu je roko. ”Kaj je to | slovo, | Minka?“ je vzkliknil Kačur. ”Kaj pa še drugega | A |
obrazi; nobeden mu ni ponujal roke v prijazno | slovo | in tudi on je ni ponujal nikomur ... Svetlo | A |
oči. Ne zaradi tega, da bi bil že mislil na | slovo, | čeprav ne morem tajiti, da sem časih mislilnanj | A |
ostaviš siromašno, oropano. Daj mi vsaj roko v | slovo, | vsaj prijazno se v slovo nasmehni; ni treba | A |
Daj mi vsaj roko v slovo, vsaj prijazno se v | slovo | nasmehni; ni treba hvaležnosti, le malo prijaznega | A |
suho, trezno življenje. Kakor je bilo težko | slovo, | vendar mi je bilo žal celo po slovesu, po tistih | A |
ustnic ni bilo bolečine. . / . / stran 290 . / V | slovo | sem zamahnil še enkrat z roko, stvar je bila | A |
dijak. Najbolje bo, da dam svetu prej ko mogoče | slovo. | - - - | A |
-- Samo še enkrat, Nina, samo še v | slovo | mi podaj roko, zato da bom imel dragocen spomin | A |
Francka se je poslavljala in težko ji je bilo | slovo, | ob poslednjem trenotku se je prestrašila sveta | A |
se je skoro opotekel. Ana mu je dala roko v | slovo, | ali bala se ga je in vesela je bila, ko je šel | A |
so bile rdeče obrobljene, hotel je povedati v | slovo | nekaj lepega in ljubeznivega, toda jezik mu | A |
ali porušene domačije svojih očetov. Grenko je | slovo | od žene, grenkejše slovo od matere; slovo od | A |
svojih očetov. Grenko je slovo od žene, grenkejše | slovo | od matere; slovo od očetne grudepa trga srce | A |
je slovo od žene, grenkejše slovo od matere; | slovo | od očetne grudepa trga srce iz prs, sili solze | A |
pojdeva skupaj domov.“ Nasmejala se mi je v | slovo | in čez dvajset korakov je postala in je gledala | A |
na cesto, komaj da sem vedel, kako blizu je | slovo | in samota, me je zabolela vsaka nemila beseda | A |
prijatelji; zato se tudi spodobi prijateljsko | slovo! | “ Dala mi je roko in mi je gledala v oči mirno | A |
spominu. Zdaj mi še roko poljubite za prijazno | slovo | ... pa Bog z vami!“ Narahlo je nagnila glavo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |