slovenski (401-500)

mest oddaljenih vaseh, kamor ne zahaja še noben	slovenski	časopis. Vendar je bil tudi med njimi eden original	A
« »Ker sem videl, da ste prej s kmeti lepo	slovenski	govorili. Jaz samo z Nemcem nemški govorim,	A
glasno, kateri sicer ni imel navade kleti, ni	slovenski	ne drugače. »Tiho!« zarenči starec, a se niti	A
zjutraj, reče ‒ »in potem ste v štirih dneh na	slovenski	zemlji in na Pražanku in ona se bode naslonila	A
in se mi je še smejal, kadar sem s tovariši	slovenski	govoril, kar gotovo ni bilo prikupljivo. Ker	A
pesnika vem, ki je med prvimi tačas lezel na	slovenski	Parnas, njegov sin pa da nes še slovenskega	A
komolec dolg nož v nožnici, tak, kakor so jih	slovenski	kmetje po nekaterih krajih zavoljo časti in	A
mrzla burja je piskala okrog nizkih streh po	slovenski	deželi.Kmet je, bojé se zime in snega, zadnje	A
pravil o Rojarju in svojih lastnih skušnjah po	slovenski	deželi.	A
Josip Jurčič: Jurij Kozjak,	slovenski	janičar Virtualna slovenska knjigarna BESeDA	A
Šele pozneje se je bil naučil po govorici jezik	slovenski,	kakor ga je govoril narod, kloštru podložni	A
bukev. Kakor še dandanes, bili so tudi nekdaj	slovenski	kmetje radovedni; nič vaščanom ni bilo bolj	A
se pripravljali za procesijo, zgodila se je	slovenski	vojski velika nesreča.Ahmet paša, turški poveljnik	A
je bilo to nasproti v taboru, kjer so kmetje	slovenski	iskali zavetja okrog cerkvice.Vso noč ni nihče	A
obraza. To je bil Jurij Kozjak, Markov sin,	slovenski	janičar.Revež ni vedel, da divjá zoper lastno	A
pomaknili so se spet nazaj. Zopet se prikažejo	slovenski	kmetje, ki niso bili padli v boju z ljutim vragom	A
/ . / stran 41 . / danes v pesmi, katero je	slovenski	narod o naši lepi Vidi zložil, poje: ... tvoj	A
slišim, da se jim dandanes skazuje. Da je mož	slovenski	pevec, tega še menda vedel nisem.Pa prav je	A
bilo iz vsega upora nič. Komaj so se ubogi	slovenski	mladeniči zmašili skoz kasarniška vrata na trg	A
bil vesel; prvič, ker sem lahko ž njim govoril	slovenski,	vdrugič pa še bolj, ker je imel malo moke in	A
vzdihljaji sem mu pravil o svoji ljubi, daljni	slovenski	domovini, on meni o svojih ljubih. Do večera	A
bi pač ognil se drugemu? Pri vsem tem pa, da	slovenski	kmet rad vino pije in rad zanj dá, vendar popolnoma	A
»Tam potrebujejo ljudi, ki umejo in pišejo	slovenski,	« nadaljuje notar. »In naš glavar je Slovenec	A
mize koncipient Koren. »Saj nam dopisuje vedno	slovenski!	« trdi kaplan. »In to ti je že dovolj?	A
tod izvirajo tudi vsi ugovori! Oh, ubogi rod	slovenski!	Kadar si bomo malo oddahnili od pritiska trde	A
dneh bo mož tako proslavljen, kakor bi bil sam	slovenski	rešenik, in vam ne more slovenskega stavka pravilno	A
nemški; a obiskovalec njegov zdaj nemški, zdaj	slovenski,	kakor je to razvada v omikanih Slovencih. »Plesali	A
parkrat ostentativno, in celo proti svoji navadi,	slovenski	govor z doktorjem Hrastom, ostala je ž njim	A
pogovorom na plošček predse. »Pa kako bom pela	slovenski?	« »Jaz vas bom naučil!« vzklikne zdaj naglo sodnik	A
sodnik; »ne peti, tega ne umem in ne znam, pa	slovenski	govoriti vas bom naučil. Tu je moja roka!	A
gospodična,« meni zdaj doktor, »vi bi se lahko kmalu	slovenski	naučili.‒«	A
slovstva bolj nego svoje slovensko.« »Kaj ima	slovenski	jezik tudi svoje slovstvo?« ustavi ga Nemka	A
gospod doktor!« dejala je guvernanta gladko	slovenski	ter se nasmejala.Bilo je prvič, da je slovenski	A
slovenski ter se nasmejala. Bilo je prvič, da je	slovenski	govorila. Podala sta si roki, kakor navadno	A
predalu svoje pisalne mize imate že dopis za ‚	Slovenski	narod’ pripravljen, ki povzdiguje v tretje nebo	A
naroden - hud narodnjak; tu se bode uradovalo le	slovenski!	« hiti notar, ki je docela prevzel nalogo interpreta	A
kaj je - zapisati najprej francoski, potem pa	slovenski.	Pomislite - tri ure sem pisala - no, pa kako	A
jurist, tržanov sin, ki je nocoj prvič uvedel	slovenski	velelni jezik.Plesal je z davkarjevo Evfemijo	A
si bila tako dolgo, Olga?« Bili so domači,	slovenski	glasi, kateri so udarili poslušalcu na uho.	A
zakričal: »Čakajte, gospodična, jaz tudi govorim	slovenski!	« A storil tega vendar ni; ob čelo se je udaril	A
vsekako pozve, kdo in od kod so ti ljudje, ki	slovenski	govore v vili Borghese.Da je njegova znanka	A
korenike iz njih. V dvajsetih letih je storil	slovenski	rod korak, kakršnega ni storil noben rod v tako	A
Seveda le o nesrečni ljubezni; in zatorej naš	slovenski	svet njegove umotvore še tako malo pozna.Zaljubil	A
bo vozil po morju in povsod bode le mislil na	slovenski	dom svoj in na njegovo nesrečo.Da, tedaj je	A
in grški 𠆪pollyon’ (latinski: 𠆮xterminans’,	slovenski:	‚Gonôba’).’To sem jaz Abádon-Gonôba: zli duh	A
da so morali . / . / stran 159 . / premagani	slovenski	robi in tlačani sami graditi te velikanske jezove	A
zdelo čudneje,« odgovori Plahtalič, »ako bi	slovenski	učenjak s slovensko učenostjo primodrijanil	A
stoletja, na primer: Kdaj se je prvikrat natisnil	slovenski	stavek z gajico, katere večje slovniške napake	A
natanko in neovržno določeno, kakô se govôri	slovenski	čez pet sto let.Ta slovnica je v štirih stoletjih	A
da izbavite tisk moje slovnice! Onda ste moj	slovenski	gost in povem vam iz poznejših časov že še marsikaj	A
dokazal, da do tedaj še nihče ni pisal pravilno	slovenski.	Zelo in kakor po dogovoru so ga napadli drugi	A
železno roko. Izdan je bil strog ukaz, da je	slovenski	uk in jezik odpravljen na vseh in vsakršnih	A
in spise; denarja ni imel, ker je bil skromen	slovenski	učenjak.V tej samoti se mu je čez nekaj let	A
gledam od vrat svojega bivališča po nekdanji	slovenski	zemlji, zdi se mi, da sem podoben preroku Jeremiji	A
narodi; in . / . / stran 168 . / naš mili rod	slovenski	bi se razcvital v blaženem zadovoljstvu in neprikračeni	A
v daljo kakor malokdaj. Rada bi kaj čula o	slovenski	zgodovini iz moje dobe.To se najbolje pripoveduje	A
prej, ali naključje ali zla usoda, da so tisti	slovenski	otroci, ki so zrasli v veselju in bogastvu,	A
nekoč doba, ko so vsi trije Kleki gledali samo	slovenski	narod daleč okoli sebe; toda gledali so potlej	A
Nemci, ki so jih v tem radovoljno podpirali	slovenski	nemškutarji, so pisali rajši ‚Terglu’. Temeljitejši	A
nekdaj domoval in o srečni bodočnosti snival moj	slovenski	rod.Bridka žalost me obhaja, ko sedaj to premišljuje	A
staro ime in siloma je zatrt celo spomin na	slovenski	narod.Nikoli bi ne bil verjel in zdela se mi	A
naroda? Ali je pa morda ta sin, ki se zove	slovenski	narod, prezgodaj ostavil mater Slavo, premer	A
precej po njega veliki premagi Nemcev. Duhovit	slovenski	poslanec je izrekel krilato besedo, da mi Slovenci	A
brezpravna para, kmet, tako je bil zaničevan	slovenski	jezik: jezik sužnega kmeta. Kako bujno je v	A
reformaciji in nasprotni reformaciji. Učiti	slovenski	jezik, izobraževati ga, temelj stavljati slovenski	A
slovenski jezik, izobraževati ga, temelj stavljati	slovenski	povestni književnosti in ljudstvu poleg katekizma	A
Jurčičevem ‚Tu . / . / stran 182 . / gomeru’ tudi	slovenski.	Tako so se vrivali kakor tisti Gripo med narod	A
stoletja in nekaj desetletij pozneje so bili	slovenski	razumniki malone vsi duhovskega stanu.Tem razumnikom	A
razvoju; napredovali so pa še posebej v svoji	slovenski	reči: v strankarskem razporu, kateremu so se	A
potikali med nezadovoljnimi kmeti in jih naučili	slovenski	jezik, ki je bil spočetka skrivni jezik kmetskih	A
jeziku, in ko je umrl, niso za njim našli ničesar	slovenski	pisanega.Govorili so veljavni možje celo, da	A
Povem vama, da ne izvesta ni trohice več o	slovenski	zgodovini, dokler ne poznata moje pisave in	A
Govorili pa so nemški, ker Rudovar ni znal	slovenski,	dasi sta mu bila oče in mati Slovenca. Slovogoja	A
mora biti vsak uživalec te ustanove porojen na	slovenski	zemlji od slovenske matere in da mu mora biti	A
slovenske matere in da mu mora biti materin jezik	slovenski.	Krvavelo je očetu vroče madžarsko srce; ali ustanova	A
Jaz sem se potlej porodil v kmetski hiši na	slovenski	zemlji, in slovenski me je naučila kmetska slovenska	A
porodil v kmetski hiši na slovenski zemlji, in	slovenski	me je naučila kmetska slovenska mati, ki ni	A
dstavljenih od dela in kruha. Živo so se pogovarjali	slovenski	in hrvaški vsevprek, pretresujoč najnujnejše	A
stopi iz gostilne v temno vežo ter opomni pol	slovenski,	pol hrvaški: »Pri meni se dolarji ne odklanjajo	A
sem prenočil in dobil tebe. Govoril je tudi	slovenski.	« »Oh, že se poznamo!	A
delal sem se, kakor da ne razumem nobene besede	slovenski.	To zatajevanje materinega jezika se mi je slabo	A
s staro, pošteno kmetico. Govoril sem potlej	slovenski,	in tudi Grm je obljubil, da bo s slovenščino	A
dobrikal na vse strani. Govoril je Slovencem	slovenski,	da je rojen Slovenec, in Nemcem nemški, da je	A
opomnil, da gospodična laže govori laški nego	slovenski.	Takoj se je v možu zbudil stari Kranjec, ki se	A
splezal na Triglav, da spišem v vzornem članku za	Slovenski	Glasnik, kaj sem tu gori videl in mislil ob	A
se tako seno podražilo! Kdaj bi zmogel ubog	slovenski	slavohlepnik toliko denarja, da si z našim planinskim	A
tako redko, tako drago blago, dočim bi naši	slovenski	pesniki še vedno, v bodoče kakor do zdaj, na	A
okoli je pa jezik za kmeta slovenščina, dočim	slovenski	gospodi (bilo je to leta 1860) za gosposki jezik	A
posebej in vsi smo tedaj pisali v Janežičev	Slovenski	Glasnik dokaj pridno. Gotov večer v tednu smo	A
več nego samo zabava. Govorili smo svojo reč	slovenski,	ne boječ se zalezovalcev in ovaduhov, in poleg	A
laškem Vidmu ni govorilo manj slovenščine nego v	slovenski	Ljubljani. Do blizu konca osemnajstega stoletja	A
so zasloveli tedaj in pozneje kmetski sinovi	slovenski:	Basaj, Vega in Čehovin. Zdelo se mi je, da sem	A
krščanske usmiljenosti in, ker ni razumel popolnoma	slovenski,	sta mu bila posredovalca moj tovariš in profesor	A
stopil sivolasi mož med svoje sosede. Po stari	slovenski	navadi je podal vsakemu desnico v pozdrav in	A
mrtvih ne govori nič žalega! Ali kakor pravi	slovenski	pregovor: »Smrt pokoplje vse sovraštvo.«	A
»Ta jezik mi je znan. Ali ni to	slovenski?	Da, to je moj jezik, kakor ga govorijo ljudje	A
Dravi in Savi stanuje moj rod, ki govori jezik	slovenski.	Tja gori na Koroško greva skupaj oba.	A
Turek požigaje in ropaje razsajal po zemlji	slovenski.	Veliko so trpeli naši očaki pod turškim mečem	A
gola resnica, da so naropani krščanski otroci,	slovenski	mladeniči, seveda sedaj poturčeni, napadali	A
natanko opisuje Jakob Unrest, tedaj župnik v	slovenski	župniji Teholici nad Porečami ob Vrbskem jezeru	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani