nova beseda iz Slovenije

resnica (301-400)


sem vas užalil; zato pojdiva dalje.“ ”Če ni      resnica      njih govorjenje in nehanje, če je vse le zunanji  A
pametno združene in zlite v pravo posodo, so čista      resnica.      Nekdo je dejal, da sem hodil za Julijo, ker  A
svojo dolžnost. Drugače tudi niso mogli, zakaj      resnica      terja neizprosno, kar ji sodi.“ ”Koliko je  A
Skočirju, ki je našel Anastasiusa von Schiwitza.      Resnica      je, da imamo tudi mi imenitnih mož, in ne malo  A
Velikokrat se zgodi, prijatelj (in strašno banalna      resnica      je), da govori pamet drugače nego kri.Ampak  A
jim je zgodovinski poklic, da ”hodijo poleg“.      Resnica      je pač, da je življenje in nehanje teh ljudi  A
nerodnost slabega pripovedovalca -- tukaj je gola      resnica.     Gospod Valentin je rekel, da je spoznanje prvo  A
Poljanca nestalne, bežne in polne bridkosti.      Resnica      je, Boga mi: težko je biti fenomen.To resnico  A
pogledal Poljancu naravnost v obraz. ”Vse je bila      resnica,      kar si govoril, Štefan Poljanec!Saj jaz ne maram  A
Moj jezik ni več moj, moje pero ni več moje in      resnica      sije na dan, Bog vedi kako!-- Morda bi se kaj  A
nedolžne sprehode. Toda Minka, to je sveta      resnica.      Ali se ne vzbudiš nikdar sredi najtišje noči  A
tej gneči... ”Jaz sem čisto sam na svetu, to je      resnica.     Da bi slekel kraljevi plašč, - kdo bi se brigal  A
pred dvanajstimi urami, stopi nenadoma predenj...      Resnica      ali sanje?...Ne, kaj takega se ne more zgoditi  A
same in v glasu, mehkem, prijaznem, je bila      resnica.      ”Jaz mislim, Mate, če bi me kdaj ne imel več  A
lepše so bile sanje nego bi mogla biti kdaj      resnica      sama in nič nista premišljevala, če je še daleč  A
in obsodil in Hanca je vedela, da je bilo vse      resnica.     Zazeblo jo je, ni se mu upala pogledati v obraz  A
se je prikazala na njenem čelu. ”Če je to      resnica,      čemu jo treba povedati?“ ”Ne zameri!  A
smeh, videl objokane oči. In vse to je bila      resnica.     Še za trenotek me ni spreletela misel, da lažem  A
gospod, po pravici, kakor pred Bogom: ali je      resnica,      ali je laž, kar pišejo tukaj?“ Bral sem:  A
Martin Sobotka je strmel name. ”Ali je      resnica,      ali je laž?“ ”Resnica je!“ sem odgovoril in  A
resnica, ali je laž?“ . / . / stran 144 . / ”     Resnica      je!“ sem odgovoril in sem povesil glavo.   A
in te bodo obsodili v dolgo ječo ... ”Ali je      resnica,      ali je laž?“ je vzkliknil Sobotka. ”Resnica  A
resnica, ali je laž?“ je vzkliknil Sobotka. ”     Resnica      je!“ sem odgovoril in si nisem upal pogledati  A
- ”Ali je      resnica,      ali je laž?“ ”Resnica je!“   A
”Ali je resnica, ali je laž?“ ”     Resnica      je!“ Široko odprte, plameneče so bile njegove  A
ves osupel mi je strmel v obraz. ”To da je      resnica,      to da ni laž?Povej mi, gospod: kaj je mogoče  A
ko bo ozdravljeno vse koprnenje, ko bo žarka      resnica      ta pesem o paradižu?“ Noč je bila nad njim  A
sanjah, samo v tistem otroškem hrepenenju je      resnica      in življenje; in drugo vse je življenja ponesrečen  A
sanjah, samo v tistem otroškem hrepenenju je      resnica      in življenje; vse drugo je življenja ponesrečen  A
srcem, pod zavestjo, da mu je bila pogledala      resnica      v obraz in da je povesil oči pod njenim pogledom  A
povedala, kako mislim? Čemu komedija tam, kjer je      resnica      bolj koristna ...In tako sem sklenila: daj, da  A
ampak komaj stopi v izbo, že udari človeku      resnica      v obraz -- in kjé so potem visoke stvarí?“   A
sedela do obraza. ”Pa če bi se izkazalo, da je      resnica,      kar so ti očitali ... in kar sam verjameš v svojem  A
ura, da bi se iz volje moč porodila, iz sanj      resnica!     ...“   A
stvari, ki jih ni nikjer na svetu. Ali to je bila      resnica      ... Mimi je za trenotek zgenila s trepalnicami  A
je šinilo nekaj bolestnega ... To je najlepša      resnica      na svetu in Mimi se sprehaja po vrtu v beli  A
Kaj je bajka, kaj pravljica? Vsa      resnica      je edinole v pravljici in v bajki.Tam govoré  A
svoje ter navsezadnje ni več vedela, kje je      resnica,      kje domišljija in kje roman.Njeno resnično trpljenje  A
pa je ostalo, kakor je bilo spomladi? Če je      resnica,      kar pravite, vam je bila vesela ura teh petnajst  A
ki jo znaš že zdavnaj na pamet!“ ”Tudi to je      resnica!     “ je rekel Jošt.Vzdignil se je počasi, z upognjenim  A
vzgojen razkošno in misliš, da si bogat. Ni      resnica.     “ Edvard je pogledal z velikimi očmi; mati  A
velikimi očmi; mati se je nasmehnila. ”Ne, ni      resnica.     Najinega ni veliko več nego prazno zidovje; morda  A
Bog jih je poslal. Bolj resnične so bile kakor      resnica.     --   A
človeka, ki je boljši od mene. Boljši si, to je      resnica;      ampak ravno taka resnica je, da sem jaz bolj  A
Boljši si, to je resnica; ampak ravno taka      resnica      je, da sem jaz bolj pameten.Za slovo bova pila  A
Ni bilo zastonj! In      resnica      je, da je človeku najmanjši dar, ki ga daruje  A
slovesno nalogo - in če je ne izvrši, joj narodom!      Resnica      pa je samo, da ima preveč krvi! Tudi jaz sem  A
skoraj nenavaden; poet bi ga ne bil iznašel, toda      resnica      pretirava zmerom.Koliko jih je bilo, ki so nastopili  A
ni več, na kraje, ki so mi bili dragi. Ali      resnica      je pač ta, da je svetla in hrepenenja vredna  A
presenečenim. Ljubljanska bajka je bila nenadoma      resnica,      daljna misel je bila utelešena in ni bila več  A
legijone vkuj! Drugače podoba ne bo popolna in      resnica      bo laž. S poštenimi očmi gledaš na svoje  A
je stara stvar. Ali strašno je, kadar se ta      resnica      pred živimi očmi razodene.Človeka obide prav  A
prej med nama. Ali moje geslo je bilo zmerom      resnica      sama in prepričan sem tudi, da nobeden resen  A
opravičeval, zakaj sodbo prepuščam drugim in      resnica      mi je nad vse. Tisti dan sem bil zelo nervozen  A
Čemu bi ne prisegal, da jo ljubim? O bedasta      resnica,      ki ne služi nikomur!... Največ trpljenja in grenkobe  A
telesa mrtva; a nocoj mu je prišla skrivnostna      resnica      hipoma in nepričakovano.Smrti ni.   A
čisto novim, posebnim življenjem, ki je zanj      resnica      in vesoljnost ... Tam, kjer sem doma, se razprostir  A
premagalo resnico; to je bil velik blagoslov. Zakaj      resnica      je bila, da je bil tisti čas čas bede in sramote  A
se mi je zdelo (in še zdaj vem, da je bila      resnica)     , da so se ozirali name s pomilujočim pogledom  A
sem šel po svoji poti, nisem vedel, če je bila      resnica,      kar sem doživel, ali samo otročja, nespametna  A
”Kaj je to? Ali je to komedija, ali je      resnica?     Čemu se mučite?   A
bile več jasne, a zdaj se je popolnoma mešala      resnica      z domišljijo in ni mogel več razločevati natanko  A
dvema paroma konj. Mislil je, in že mu je bila      resnica.     Mati je stala na pragu, zraven je bil čevljar  A
Francka se je spominjala - vse to je bila      resnica.     Imela je na glavi širok bel slamnik, oblečena  A
z mehkim, ljubeznivim glasom in vse je bila      resnica      ... Šla je z njim, po neznanih krajih, po neznanih  A
Matičevka je šla in prodala svojo nedeljsko obleko;      resnica      je sicer, da ji je ostala potem še ena edina  A
304 . / Zgodilo se je ponoči -- pol je bila      resnica      in pol so bile sanje -- da se je prikazal človek  A
bila zdaj in lepša nego v resnici, toda kaj je      resnica?     Če je sanjala Metka o božjem templju; tedaj je  A
vpričo ljudi -- toda kakšna ljubezen bi bila to?      Resnica      pa je, da si nikoli nista vedela veliko povedati  A
vse na svetu ...“ To niso bile sanje, sama čista      resnica      je bila; zakaj kako bi mogla biti sreča zlagana  A
je zunaj! Kaj so bile sanje in kaj je bila      resnica?     Strnila je obrvi, da bi premislila, toda misli  A
je imel opravka ž njó, to ni znano nikomur;      resnica      je samá, da je bil smolast po rokah, komolcih  A
daljno pričakovanje; in nenadoma je bilo vse      resnica;      stala je tik pred njim, zastrmela mu naravnost  A
spominov, tudi ne tako sentimentalnih; zato je      resnica      toliko slajša ...Kaj umetnik -- kljub kamižoli  A
samotni vrt, v čudežno mesečino ... Ali je morda      resnica,      da imajo vsi tisti grmeči junaki svoj vrt in  A
zato ker natanko vedo, kaj je slepilo in kaj      resnica,      kaj budaljenje in kaj resnoba.To vse vedo brez  A
Da je siromaštvo na svetu zmerom večje, to je      resnica,      -- a vprašanje je, kako bi se dalo pomagati  A
Vrni mi mojega očeta! ... Dà,      resnica      je!Jaz sem mu ugrabil vse bogastvo, raztrgal  A
Ali mi ni znal odgovoriti? In naposled je bila      resnica      na moji strani ...Toda to nima nikakega pomena  A
smeje: zakaj on je kral, ne pa Karol ... Toda      resnica      se bo že skazala ...In kadar se skaže!  A
pa gospodje njegovi sinovi ... Ah, a predno se      resnica      skaže! Majnik je hitel domu.   A
mislih hipoma tako visoko, da se mu je zdela      resnica      gnusna, nizka, poniževalna.Kadar je slikal debelega  A
vrh tega sem dobil še drugod dovolj podpore.“      Resnica      je bila, da Mokarjevega portreta niti pričel  A
hladna, mirna misel je bila: ”Saj vse to morda ni      resnica      ... le bolan sem bil, pa se mi je hudo sanjalo  A
spoznali smo vsi, kje je življenje in kje je      resnica.     Vse bitje naše se je raztopilo v tisočero nians  A
je raztopilo v tisočero nians, vsaka niansa      resnica      zase in življenje zase in vendar del celokupnosti  A
oči. Prepričani smo bili, da je naše spoznanje      resnica,      ali da ta resnica nima niti toliko odporne moči  A
bili, da je naše spoznanje resnica, ali da ta      resnica      nima niti toliko odporne moči, da bi se ubranila  A
Ne, vzkliknil je: ”Ni      resnica,      da je v naturi pravica zakon!Ni resnica, da  A
Ni resnica, da je v naturi pravica zakon! Ni      resnica,      da nobena moč ni izgubljena, preden ni dovršila  A
kakor temnogled nevoščljivec ... Če pa je bila      resnica,      je prišel k meni razposajen pijanec in ni vedel  A
ozmerjan paglavec ... Če so bile sanje ali če je bila      resnica:      skrb in bridkost pomenijo ta huda znamenja!  A
je oglasil pod oknom prešerni gost. ”Glej,      resnica      je bila, Bog se usmili!“ je izpreletelo Šobarja  A
Veseli se, o srce, da je stvar pri kraju ... Ali je      resnica      - rad bi jo slišal iz tvojih ust -, da si na  A
ne vem, če bi bila to vaša dolžnost ali ne;      resnica      je, da se ni zgodilo.Tako sem torej prišel,  A
in ki ga ne bo nikoli več, ki je samo še pol      resnica      pol že lepa in neverjetna bajka; ob spominih  A
in predrznejše so sanje, tembolj umazana je      resnica;      tako je zmerom.In iz lepote in predrznosti svojih  A
”Koliko je resnice na tej stvari?“ ”Vse je      resnica,      gospod Nikolaj Nikič!Usoda njegova se je izpolnila  A
sladka pesem, temveč preizkušena in potrjena      resnica,      da ljubi človek samo enkrat in nikoli nič več  A
dežela, kjer je mladost in zdravje, lepota,      resnica,      ljubezen, umetnost, vse, česar je z vročim srcem  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA