resnica (501-600)

imel bi rad, če bi me drugi opazili ž njo!’ - ‘	Resnica	je,’ odgovoril sem, ‘z mlado žensko je človek	A
ga je knez hladno, »kar sem povedal, gola je	resnica.	Ko je danes vitez Sonce hotel v grad, streljali	A
ha spenjala po cvetoči roži. Dekleta, kar je	resnica,	bila so krasna: belih polnih rok na kupe in	A
razpravljali. Če je žensko srce vrt, poln cvetja,	resnica	je pa tudi, da se tam med cvetjem in dišavo	A
»Srečo pa ima ta Malec! To je	resnica!	Zadnje čase je ril po tistih jamah ter hotel	A
»koliko časa je preteklo od tedaj. To pa je	resnica,	poezija, ki veje iz materinega jezika, večno	A
hotel verjeti, ali končno boš moral verjeti!	Resnica	je, tožna resnica je, nekdanji prijatelj Tvoj	A
končno boš moral verjeti! Resnica je, tožna	resnica	je, nekdanji prijatelj Tvoj je zapustil malo	A
mraz in da me tudi zebe. To zadnje ni bila	resnica!	Govorila je o vremenu, o zimskem mrazu in o tem	A
»Hudi‐i‐i‐ča!« Ali končno je bila vendarle	resnica!	Gospoda mu je prišla čez zimo na vrat, in ž njo	A
sem še potrebovala pri svojem dušnem stanju!	Resnica	pa je, da sem se že skoraj privadila zimskega	A
Nimam velike moralične vrednosti, to je gola	resnica,	ali če me položiš na tehtnico s svojim očetom	A
govoril resnice, da ji je lagal iz hudobije!	Resnica	to biti ni mogla!Tedaj jo je prešinilo: baron	A
je le dalje hitela ter vedeti hotela, je li	resnica,	kar ji je povedal grof Egon. Tam, kjer	A
vedel ničesar odgovoriti. »Torej je vendar	resnica!	« je vzdihnila. Zapustile so jo zadnje moči in	A
gre s pota razdraženemu živinčetu na paši. Ali	resnica	je, da se je prevečkrat pripetilo, da je visoški	A
pravična so pota božje previdnosti in kako čista je	resnica,	da tepe Stvarnik grešnike še v otrocih, in sicer	A
bila očetova poslednja volja. Stara pa je	resnica:	Kdor dela testament, mora kmalu umreti. Vedeli	A
bila z Jurijem in izpovedala sva, kar je bila	resnica,	čista resnica.Mene, ker so opazili, da sem zmeden	A
in izpovedala sva, kar je bila resnica, čista	resnica.	Mene, ker so opazili, da sem zmeden, so kmalu	A
molil, da bi jo ustavil z močno svojo roko.	Resnica	pa je, da sem prebil obilo vojske, katera je	A
Videl sem vas že nekje?«je vprašal Carolus. »	Resnica	je to in tudi ta meč je napravljal že znanje	A
potem pa so hiteli v vežo, na hodnik. Bila je	resnica	‒ že so plavali po vodi, zdaj še počasi, ali	A
Obstali smo kot stalaktiti.	Resnica	nas je pretresla bolj kot stotero najboljših	A
kakorkoli neverjetno se ti še vedno zdi ‒ čista	resnica.	«In se je stisnila k meni ter naslonila svoj	A
Moli za nas vse tri in se joka nad nami, to je	resnica,	ki se ji sme dati pričevanje.« Majnhalm in Henrik	A
deželi ne!« se je mamil. »Res ne vem, katera	resnica	se vam skriva,« se ji je Urh smehljal. »Po Savinjski	A
niso ob svojem?« »Kuhar je povedal, kaj je	resnica.	Za obutev in obleko pa povem jaz, da bom na jésen	A
stiška in ki jih niso obsejali.« Hartvika je	resnica	nekoliko zmedla, vendar je rekel: »Želim vam	A
grofu Turjaškemu, naj preišče tisto grdobijo.	Resnica	se je izkazala, opat je bil čisto nedolžen,	A
reči,« je ušlo staremu menihu, »šepasta je bila	resnica,	ki so jo cesarju poslali o našem samostanu!	A
ko bi bili na veču, bi bili slišali, da je	resnica	čisto drugačna.Med nami ga ni Turka ali drugega	A
Duhovnik, ki si prebira vero, sam ni trden, kaj je	resnica	...In nihče ni tako prepričan, da je na pravi	A
« Neža se začudi, vsa bledi, ne ve, ali je	resnica	ali so sanje, in reče: »Oh, to ne more biti	A
ga s seboj, da bi ga kam pripravil. Če vam je	resnica	ga vzeti, boste dobro delo storili in fant vam	A
se ves trese, ne ve, ali se mu sanja ali je	resnica.	Drugega ni vedel reči, kakor hitel je:	A
žugali so jetniku. »In ti, pes, povej, ni li to	resnica?	« obrne se Groga k tajniku. Ta je stal s povešeno	A
Celju, ker je lahkomiselno veroval, da je vse	resnica,	kar so mu pripovedovali. Sedaj pa, ko je stal	A
»Pa zakaj li šala? Ali ne more biti	resnica?	O, jaz sem dobro videla in, čeprav tajiš, vem	A
minila, bile bi lahko že životna in dosežena	resnica	te lepe fantazije.Kajti njegovi ideali o življenju	A
pokažejo drug drugemu poleg pregovora: v vinu je	resnica.	Da se torej tudi mi te pravice poprimemo, izvira	A
razmere opazoval, prepričal sem se zdaj, da je	resnica,	zdaj pa se mi je zopet zdelo, da ta reč še ni	A
da jo modro imenujemo, dokazuje menda gotovo	resnica,	da je Franceljnovo potrpljenje kon čalo se z	A
primoran ugovarjati temu, kar je vedel, da je	resnica.	»Saj veste, da nimam nikakega razloga, da bi	A
vse, kar je on dejal, je brez izjemkov gola	resnica.	Človek ima srce, ima pa tudi um.«	A
da ga vsaj malo po slabejši strani obseva ta	resnica,	da je konec negotove meditacije ‒ trdo zaspal	A
reč zakrival. Samo to bi rad vedel, ali ti je	resnica,	kar si prej dejal, da bi namreč mene lahko sovražil	A
lahko na napačno misel zapeljalo, da vse to ni	resnica,	ampak da se mu le sanja. Kakih šest mož, čudovito	A
tem dober instinkt, pravijo, in to je stara	resnica.	« Stara teta vzame svojo luč in odhaja.	A
nočeh, je z nekim strahom izprevidel, da je	resnica,	kar mu je stari Zober povedal.V navidezno mirnem	A
peresa, zajeto je bilo iz srca, zato je bila tudi	resnica	kakor ono prvo, dasi zopet učeni in bogaboječi	A
dasi zopet učeni in bogaboječi ljudje trdijo: »	Resnica	je samo ena.« Ker nista prilike imela biti na	A
okrog. Ne ‒ to niso bile sanje, to je bila	resnica,	saj so dolžniki od vseh strani prihajali, mlinarju	A
zadrege več, kjer kraljuje večni mir in večna	resnica.	Anica je s Petrom Korenom dolgo let živela v	A
spočetka na pol šala, postala je prava, pravcata	resnica.	Samorod je že čez nekoliko dni stopil k očetu	A
dasi je v tem poslednjem stavku tako poštena	resnica	povedana, da bi pred vsako sodnijo z mirno vestjo	A
»Slišal sem. Ali je	resnica,	kar si govoril?« »To se ve da.	A
se je moral, ker resnice ni mogel povedati.	Resnica	pa je bila, da Štefan, ki se je težko od doma	A
prepričala, da ni šala, temveč gola in prava	resnica.	Pa kaj odgovarja prevzetno neumno dekle?	A
robcem obriše pot s čela. »Torej je bridka	resnica?	« »Da, resnica!	A
»Torej je bridka resnica?« »Da,	resnica!	Ti mi moraš pomagati!«	A
ste sedaj govorili!« vzkliknil je hripavo. »	Resnica	je!« ponovila je ona neusmiljeno; »in danes	A
vse kakor môrna sanja; vendar, da je bilo vse	resnica,	pričajo vžgana znamenja na desnici in h koži	A
domišljije. Toda izvolite pomisliti, da nam dandanes	resnica	sploh ne ugaja, ako ni uglajena in nališpana	A
neprijetnim človekom in vedno paziti, je li	resnica,	kar čuješ.In kaj je to, laž ali resnica?	A
li resnica, kar čuješ. In kaj je to, laž ali	resnica?	Laž je navadno blago, ki je vedno na trgu;	A
Laž je navadno blago, ki je vedno na trgu;	resnica	pa redko zlato.Zatorej oprezno ravnaj z resnico	A
in ne nosi je vedno na koncu jezika! Laž in	resnica	sta sestri; enakoopravljeni vedno hodita druga	A
»Čemu ta ponižnost? Bodi ti takoj	resnica	brez ovinkov.« Abadon se lahkotno nasloni na	A
puhlimi besedami delajo dim, da se skozenj ne vidi	resnica,	in se vedó po reku iz početka tega stoletja	A
moža podrl, srčna kap ga je prizadela. To je	resnica,	ali sodni spisi govore drugače ...Morda se še	A
duh pa zopet dvoji, kaj je bilo v teh prizorih	resnica,	kaj slepilo; priti ne more do jasnega razsodka	A
jasne dneve narod moj! Kakšna pa je sedaj	resnica?	Narod je umrl, toda po vsej pravici bi moral	A
Evropi toliko nasprotnih ver, dočim mora biti	resnica	samo ena?To vse so poudarjali in poskušali naposled	A
je bila vsem učenjakom zgodovinarjem verska	resnica,	da rodovi iz daljne Azije ne utegnejo več, kakor	A
zgolj prikazni Abadonove, kakor je laž tisočera,	resnica	pa ena; laž prikupna in vabeča pod krinko resnice	A
prikupna in vabeča pod krinko resnice, dočim je	resnica	preprosta in trpka. Najprej si nosil obroč na	A
nikjer vesele nebeške luči. Vendar je neovržna	resnica,	da človeštvo napreduje in da se blaži. To resnico	A
. / . / stran 322 . / prišla je staroverska	resnica,	prejeta od matere in na gimnaziji, do nasprotja	A
prečital strog umolečnik; knjige, v katerih se	resnica	išče, liki je v ribniški pravljici mož iskal	A
neznanem, razločujeta umetniška in matematična	resnica.	Umotvor je porojen.	A
kakor ugasne sončna luč v mehu.« In kaj je	resnica	‒ naša človeška resnica?Pravijo, da je nekoč	A
v mehu.« In kaj je resnica ‒ naša človeška	resnica?	Pravijo, da je nekoč malce zadremala.	A
zlobnost, svoji hčeri: zmoto in laž. Ko se je	resnica	predramila, se je razveselila hčeric, nji tako	A
te vojske, često ne ve, ali nam narekuje gola	resnica	ali razgaljena laž, kaj verjemimo! Včasih so	A
in od ljube matere sta mu lajšali neovržna	resnica,	da se ne more pogospoditi brez ločitve od Bohinja	A
Kdo je zmagal, ali onadva ali tista trezna	resnica,	ne vem.Naš bistri vodnik, ki je ob kuhinjskih	A
Grm, vam nemara ni verjetno; vendar je čista	resnica.	Moralnih resnic ni mnogo in vse se dado izvesti	A
odrival omiko in zanemarjal napredek. To je	resnica,	ki se neizprosno izvršuje dan na dan. Ozrimo	A
in ta bo imela komando, nihče drugi. To je	resnica.	Vse drugo je laž in čenča.««	A
svojemu gospodarju sultanu. »Ako je vse to	resnica,	kar govoriš,« pristavi naposled turški poveljnik	A
slovenska. Neverjetno je skoro to, ali gola	resnica,	da so naropani krščanski otroci, slovenski mladeniči	A
je, a zamolčati ne smemo, ker nad vse nam je	resnica,	da posebno o tem pridelku našega prijatelja	A
Kako bi moglo biti drugače? Stara	resnica	je, da je družina podlaga državi, družini zakon	A
tujem; to se čudno sliši, in vendar je gola	resnica;	menim, da se ni meni prvemu tako godilo.Torej	A
stopinja, vsak pogled po njem jim kaže, da se	resnica	nikakor ne strinja z njihovo priljubljeno podobo	A
zaostala. Šele zdaj se mi je razjasnila prava	resnica.	Tako obuvalo nosijo vražje vile.	A
videl v Brezovcu na svoje oči, ni vraža, ampak	resnica.	V tej hosti se prikazuje grda pošast, imenujemo	A
gledalec se je preveril, da je šentviški lišp prava	resnica,	ne pa le prazna beseda. Komaj se ta	A
zmerom tudi ne more. Zopet se potrjuje stara	resnica,	da vidimo pazder v očesu bližnjega, bruna v	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani