nova beseda iz Slovenije
ga je bilo malo strah. Mi ne vemo, kako je ta | reč. | Kaj je Sušnja naenkrat začel strmeti tja ob | A |
imenovanemu revežu tolik strah zavdali. In res, če | reč | pregledamo, kakor je v istini, pet krepkih, | A |
že še vkup prišla. Pa lahko noč, moram si to | reč | obvezati.« Rekši, vstane Simon. »Stoj še malo | A |
nas je bilo zasledilo in povem vam, da je bila | reč | bolj resna, kakor sem si mislil, da bi utegnila | A |
zanje in za vas, kakor si domišljate. Vso to | reč | sem že preiskal, pa moram vam povedati, da je | A |
že vem, kaj imate na jeziku, pa pustiva to | reč | in zmeniva se dalje.Vi mi niste vsega povedali | A |
Kako bom dekle potem zagovoril? In če njen oče | reč | izvé, morda bi še tvoj gospodar Auersperg sitnosti | A |
kaznovati, ki je to storil. Mestni sodnik je pa to | reč | nase vzel in zato bo zaprt in bo kruha stradal | A |
primanjkuje dokazov, in so ukrenili, da naj se | reč | še odloži, dokler od te ali one strani luč ne | A |
kaj to pomeni. Tudi gospodar je bil medtem | reč | po svoje premislil. Ukazal je hlapcem, naj starega | A |
varuh bode ta, ki se ne zmeni za nobeno vnanjo | reč, | ki ves dan, vse leto v gradu tiči in misli svoje | A |
Menil sem, da ga bom s tem pripravil za svojo | reč | in za svojo glavo, da mu obljubim sina nazaj | A |
samo zviti in neustrahljivi cigan je bil za to | reč. | Za to pot iz zaprtije je torej povedal cigan | A |
razumel? Cigan mu je obetal, da bode on dognal to | reč; | tudi je bilo samo njemu mogoče, zakaj ni bilo | A |
in tvoj kozel,« pravi Slamorezec. Tako se je | reč | iztekla.In čez šest dni in šest noči so sedeli | A |
že naveličal.« »Ali povej, razloži malo to | reč. | Kje jo imaš? | A |
svobodno živeti in svoboda je vsem ljudem lepa | reč. | « Zmerom nič odgovora. | A |
večer sem bil tam. Drugi mladi ljudje so to | reč | kmalu zvedeli in ni ga bilo, ki bi si upal izpodrivati | A |
posebnega, kar sem slišal od svojega očeta. Prava | reč, | če dekle s človekom govori, ki ga že dolgo pozna | A |
tolarja, čepim nekaj časa in gledam, kako se | reč | pali in žge, potem pa zadremljem za majhno časa | A |
ponoči vzel volk.« . /\ .. stran 57 . \/ »Prava | reč. | Bi ti ga vsaj jutri ne bi bilo treba zagrebati | A |
tako derejo, saj jih ne devljemo iz kože. Prava | reč, | če jih ostrižemo. Nobeden ne bo s kratko volno | A |
- Kaj je mar moj oče? - Prava | reč, | če je romal v Kompostel.- Zanalašč bom s Trljevo | A |
Ovčar, pa prav nič drugega. Prava | reč, | če si gledal za Podlipnikovo Ančko.Dobro te | A |
»Tudi meni, stric, je hudo. Ta | reč | ni še končana niti pozabljena.Ko bi tega ne | A |
čemernim ukazovalcem, kateremu ni bila nobena | reč | po volji storjena, in med novim, dobrosrčno | A |
naj poje,« dostavi tretji. Tako je bila ta | reč | odložena in pozabljena.Med pitjem je prišel | A |
Tudi v gradu ne ostane skoro nobena dragocena | reč. | Razen štirih Vlahov, kateri so bili k njim pristopili | A |
Sama pa zavede govorico zopet na prejšnjo | reč, | vprašaje: »Ti bi rad moj prstan imel | A |
vino mu je bilo treba!« A kmalu so ljudje to | reč | pozabili bolj ali manj. Stefan se je | A |
se med svetom precej dolgo ni vedelo, da je | reč | že tako daleč prišla. Nesreča pak je | A |
ljudje govoré, in mislila si je, da je gotovo to | reč | že tudi drugje pripovedovala, reč, katera nazadnje | A |
gotovo to reč že tudi drugje pripovedovala, | reč, | katera nazadnje utegne še neresnična biti. | A |
stavim nanj toliko, kolikor ti. Denar je lepa | reč, | ali denar je od danes do jutri.Kupčija je dobra | A |
ne morem in si ne upam misliti, kako se mi ta | reč | izteče...« »Tako se izteče, kakor se mora | A |
denarja, ki ga bo imela. To je res, denar je lepa | reč | na svetu, jaz bi se ga ne branil, kakor se ga | A |
babam hlač dal: srčnosti nimate nobene, vsako | reč | se bojite prijeti. Le molči! | A |
in čakajo. Ta ima dudlo pod pazduho, ta ima | reč, | kakor naš kranjski brus narejene citrice, in | A |
civilni službi v Medvodah nad Ljubljano. Vsaka | reč | pa le nekaj časa trpi.Tudi te brezskrbne sreče | A |
iz ljube domače dežele na tuje, v boj za tujo | reč! | Kakih tri sto novakov se je bilo tu v goriški | A |
nekaj pokoljejo in posušé in imajo vse za domačo | reč. | Ni jim treba toliko pri delu trpeti, kakor pri | A |
in drugo rečjo je prepovedano. Kdor torej to | reč | podpira, da kupuje kaj takega blaga ali da prekupčevalce | A |
služabnikom ustavljal, to se ve le povrhu, ker sem jaz | reč | potlačil, in vse to zavoljo tebe.Meni se ima | A |
tudi Bitiču v glavi kot edina rešitev. Če je | reč | bolj in bolj premišljal, bolj mu je ugajala | A |
še ni tako dolgo tega, lepo ljubico, sveto | reč, | kakor ti praviš, in tudi jaz sem tako dejal | A |
gradu. Opravil ni bilo toliko, ker glavno | reč | je oskrbel po njenih naredbah gospod Mejač, | A |
je vse vkup neumnost; to je pa jako delikatna | reč, | torej se je raje ognimo. Namenjen pa sem govoriti | A |
Oblečen sem, in čoln se sam pelje.« »Majhna | reč, | « odgovori Abadon.»Po obleko sem se peljal in | A |
kakor vi vole in konje. Toda nadaljujva svojo | reč. | Gotovo so vas v srednjih šolah nadlegovali s | A |
denarja in da čuva vse zaklade, to je znana | reč. | Povrhu ti bom služil vseh dvajset ur na dan, | A |
je ta razgled!« vzklikne Samorad. »Vsakdanja | reč, | « odgovori Abadon, »katere bi moral biti vendar | A |
potegne v blato na dnu morja. Zlato je najtežja | reč | na zemlji; zato ni čudo, da čestokrat celo možé | A |
frankov.« »No, če je toliko prisleparil, onda se | reč | poravna in smel si žrtvovati tudi pet takih | A |
takisti odgovor, s katerim ti pa ne bo ustreženo. | Reč | bi bila prav lahka.Države naj imajo modre, pravične | A |
»To je žalostno, gospod!« »Prav vsakdanja | reč. | Če hočeš, popišem ti nje življenje. | A |
času potegnili iz podrtin?« »Navadna človeška | reč, | « odgovori Abadon.»Kako si po svoji nepopravni | A |
pravijo, da je človeško življenje najdražja | reč | na zemlji.Vaši praktiki pa delajo prav narobe | A |
malih imovinskih stvareh življenje najcenejša | reč. | Marsikateremu gospodarju je več do zdravja | A |
vlak. Da je bil denar ukraden, to je dognana | reč; | saj se večji bankovci zapisujejo po številkah | A |
in prebijejo lahko še kaj več. Samo še eno | reč | morava urediti, potlej pa odvijem tezalnico | A |
duša nedolžna. Zatorej je nje rešitev negotova | reč. | « »Ako je vam negotova, onda mi je obupati | A |
spodobno oblečena v imenitni družbi. Zanimivo | reč | govoriva in na naju so uprte vse oči.Hkrati | A |
podjetje ustanavljal priseljeni tujec, bila je ta | reč | takoj drugačna.Zakaj tujec je bil nekakšno višje | A |
najprej svoje strankarske reči in potlej vsako | reč, | potrebno ali nepotrebno, kakor se je komu zljubilo | A |
zavitku staniol in jame žvečiti nekovo črno, mehko | reč. | To je bila moževa hrana za tisti dan. | A |
. / stran 215 . / »Pri tem rodu se vsaka | reč | smatra samo od praktične strani. Zatorej jim | A |
zaslužek. Toda ondaj ste prezrli najvažnejšo | reč: | zahtevali ste za svojo stran neomejeno svobodo | A |
slovansko srce. To je bila za tiste dobe navadna | reč. | Plemenita rodbina je počasi obubožala, kar je | A |
rodbina je počasi obubožala, kar je tudi navadna | reč. | Vi ne poznate plemstva, torej ne pojmite, kako | A |
da je tudi naša država kakor vsaka človeška | reč | nepopolna in podvržena smrti.Vendar napada tujih | A |
je zapovedano vsakomur. To je tako dosledna | reč, | da se ne smete čuditi, če smo zraven krščanstva | A |
gospod in je zahteval z menoj govoriti tajno | reč. | Povedal mi je ves dogodek nadrobno, kakor se | A |
brez srčnosti, zlasti kadar gre za pravično | reč. | Ta gospod Veselin, ki je ravnokar stal tukaj | A |
slava je nekaj posebnega ‒ v resnici nečimrna | reč, | vendar glavno živilo prirodnemu človeškemu svojstvu | A |
bronast spomenik; dasi je tak spomenik kočljiva | reč. | Zavisten kritik nemara poreče, da si spomenik | A |
divnim reklom in slogom. Saj veš, da je glavna | reč, | kako kaj poveš, in ne, kaj poveš ... Tvoje | A |
drug ključ ‒ kar v splošni zmedi ni bila lahka | reč | ‒ so izginili vsi lopovi, bogve kam. Tisto | A |
najdenine; saj ga dobro poznam. Hotela sem to | reč | objaviti pri sodišču, da dobim svojih sto forintov | A |
dandanašnji jo imenujemo Podrto goro. Tako je ta | reč. | « Dočim je moj tovariš zabadavo dokazoval, da | A |
Vsi ti v tvojih besedah ne bodo gledali na | reč, | ampak za njo in pod njo bodo stikali osebe in | A |
malenkost, kar je bilo Melkijadu resna, častna | reč, | in da se je časih celo kateri teh gospodov spozabil | A |
pozabili drugi ljudje. Ostala mi je torej vsa | reč | tako v spominu, kakršen je bil moj prvi strašni | A |
trdnih rok. Vrtoglavica na teh višavah je grozna | reč. | Dokler plezamo na Triglav, ni še toliko nevarna | A |
večer več nego samo zabava. Govorili smo svojo | reč | slovenski, ne boječ se zalezovalcev in ovaduhov | A |
je sicer jako potrebno, vendar preprozaična | reč; | zatorej o njem povem samo to: obedovali smo | A |
ne boš imela nobenih sitnosti, Saj to ni taka | reč. | Koliko ljudi gre tako s sveta, pa nihče ne ve | A |
uživanju. »Previdno in skrito moram končati to | reč, | nihče se ne bo zmenil zame.Ves teden me že ni | A |
zdi, da bi bilo po levi strani bolje.« »Prava | reč, | če stopimo še tistih pet korakov.Le po tejle | A |
čedno pri meni ni kakor pri tebi. Meni taka | reč | ne gre izpod rok, z deklami pa je tudi križ | A |
zmerom tako, da so kar pokimali, pa je bila | reč | urejena in občni zbor končan.Vse drugo so zaključili | A |
Bogataj. Prav za prav so taki občni zbori lepa | reč, | so si mislili.Zakaj bi Tine silil z novotarijami | A |
»Daj! Prava | reč. | Nočem biti razbojnik! | A |
Bogataj spet podobrikal Bajžljevki. »Ni taka | reč, | sicer je še otrok!« je namesto nje odgovoril | A |
spregovoril Bajželj, nekam mehko in boječe. »Nerodna | reč! | « je rekla Neža, se zagledala v daljavo in lovila | A |
pa tako skrbno sva ga izbirala), neka votla | reč | se je privlekla od nekje. Pa vleče skoznjo, | A |
hvaležen. In če ste mi življenje oteli, mala | reč, | mala reč, gospod!Veste, s čim ste se mi prikupili | A |
In če ste mi življenje oteli, mala reč, mala | reč, | gospod!Veste, s čim ste se mi prikupili; zakaj | A |
stanovanje, zdaj hrano, zdaj obleko, zdaj eno | reč | in drugo; pa z veseljem sem storila vse; saj | A |
malo časa pustite; saj se ne branim, ali tako | reč | je vendar treba malo premisliti.« »Kaj je tu | A |
je že zbadala igla v hiši, vendar ni še mnoga | reč | gotova in sonce zadnjega dne je že komaj še | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |