nova beseda iz Slovenije

reč (801-900)


ga je bilo malo strah. Mi ne vemo, kako je ta      reč.      Kaj je Sušnja naenkrat začel strmeti tja ob  A
imenovanemu revežu tolik strah zavdali. In res, če      reč      pregledamo, kakor je v istini, pet krepkih,  A
že še vkup prišla. Pa lahko noč, moram si to      reč      obvezati.« Rekši, vstane Simon. »Stoj še malo  A
nas je bilo zasledilo in povem vam, da je bila      reč      bolj resna, kakor sem si mislil, da bi utegnila  A
zanje in za vas, kakor si domišljate. Vso to      reč      sem že preiskal, pa moram vam povedati, da je  A
že vem, kaj imate na jeziku, pa pustiva to      reč      in zmeniva se dalje.Vi mi niste vsega povedali  A
Kako bom dekle potem zagovoril? In če njen oče      reč      izvé, morda bi še tvoj gospodar Auersperg sitnosti  A
kaznovati, ki je to storil. Mestni sodnik je pa to      reč      nase vzel in zato bo zaprt in bo kruha stradal  A
primanjkuje dokazov, in so ukrenili, da naj se      reč      še odloži, dokler od te ali one strani luč ne  A
kaj to pomeni. Tudi gospodar je bil medtem      reč      po svoje premislil. Ukazal je hlapcem, naj starega  A
varuh bode ta, ki se ne zmeni za nobeno vnanjo      reč,      ki ves dan, vse leto v gradu tiči in misli svoje  A
Menil sem, da ga bom s tem pripravil za svojo      reč      in za svojo glavo, da mu obljubim sina nazaj  A
samo zviti in neustrahljivi cigan je bil za to      reč.      Za to pot iz zaprtije je torej povedal cigan  A
razumel? Cigan mu je obetal, da bode on dognal to      reč;      tudi je bilo samo njemu mogoče, zakaj ni bilo  A
in tvoj kozel,« pravi Slamorezec. Tako se je      reč      iztekla.In čez šest dni in šest noči so sedeli  A
že naveličal.« »Ali povej, razloži malo to      reč.     Kje jo imaš?  A
svobodno živeti in svoboda je vsem ljudem lepa      reč.     « Zmerom nič odgovora.  A
večer sem bil tam. Drugi mladi ljudje so to      reč      kmalu zvedeli in ni ga bilo, ki bi si upal izpodrivati  A
posebnega, kar sem slišal od svojega očeta. Prava      reč,      če dekle s človekom govori, ki ga že dolgo pozna  A
tolarja, čepim nekaj časa in gledam, kako se      reč      pali in žge, potem pa zadremljem za majhno časa  A
ponoči vzel volk.« . /\ .. stran 57 . \/ »Prava      reč.     Bi ti ga vsaj jutri ne bi bilo treba zagrebati  A
tako derejo, saj jih ne devljemo iz kože. Prava      reč,      če jih ostrižemo. Nobeden ne bo s kratko volno  A
- Kaj je mar moj oče? - Prava      reč,      če je romal v Kompostel.- Zanalašč bom s Trljevo  A
Ovčar, pa prav nič drugega. Prava      reč,      če si gledal za Podlipnikovo Ančko.Dobro te  A
»Tudi meni, stric, je hudo. Ta      reč      ni še končana niti pozabljena.Ko bi tega ne  A
čemernim ukazovalcem, kateremu ni bila nobena      reč      po volji storjena, in med novim, dobrosrčno  A
naj poje,« dostavi tretji. Tako je bila ta      reč      odložena in pozabljena.Med pitjem je prišel  A
Tudi v gradu ne ostane skoro nobena dragocena      reč.     Razen štirih Vlahov, kateri so bili k njim pristopili  A
Sama pa zavede govorico zopet na prejšnjo      reč,      vprašaje: »Ti bi rad moj prstan imel  A
vino mu je bilo treba!« A kmalu so ljudje to      reč      pozabili bolj ali manj. Stefan se je  A
se med svetom precej dolgo ni vedelo, da je      reč      že tako daleč prišla. Nesreča pak je  A
ljudje govoré, in mislila si je, da je gotovo to      reč      že tudi drugje pripovedovala, reč, katera nazadnje  A
gotovo to reč že tudi drugje pripovedovala,      reč,      katera nazadnje utegne še neresnična biti.   A
stavim nanj toliko, kolikor ti. Denar je lepa      reč,      ali denar je od danes do jutri.Kupčija je dobra  A
ne morem in si ne upam misliti, kako se mi ta      reč      izteče...« »Tako se izteče, kakor se mora  A
denarja, ki ga bo imela. To je res, denar je lepa      reč      na svetu, jaz bi se ga ne branil, kakor se ga  A
babam hlač dal: srčnosti nimate nobene, vsako      reč      se bojite prijeti. Le molči!   A
in čakajo. Ta ima dudlo pod pazduho, ta ima      reč,      kakor naš kranjski brus narejene citrice, in  A
civilni službi v Medvodah nad Ljubljano. Vsaka      reč      pa le nekaj časa trpi.Tudi te brezskrbne sreče  A
iz ljube domače dežele na tuje, v boj za tujo      reč!      Kakih tri sto novakov se je bilo tu v goriški  A
nekaj pokoljejo in posušé in imajo vse za domačo      reč.      Ni jim treba toliko pri delu trpeti, kakor pri  A
in drugo rečjo je prepovedano. Kdor torej to      reč      podpira, da kupuje kaj takega blaga ali da prekupčevalce  A
služabnikom ustavljal, to se ve le povrhu, ker sem jaz      reč      potlačil, in vse to zavoljo tebe.Meni se ima  A
tudi Bitiču v glavi kot edina rešitev. Če je      reč      bolj in bolj premišljal, bolj mu je ugajala  A
še ni tako dolgo tega, lepo ljubico, sveto      reč,      kakor ti praviš, in tudi jaz sem tako dejal  A
gradu. Opravil ni bilo toliko, ker glavno      reč      je oskrbel po njenih naredbah gospod Mejač,  A
je vse vkup neumnost; to je pa jako delikatna      reč,      torej se je raje ognimo. Namenjen pa sem govoriti  A
Oblečen sem, in čoln se sam pelje.« »Majhna      reč,     « odgovori Abadon.»Po obleko sem se peljal in  A
kakor vi vole in konje. Toda nadaljujva svojo      reč.     Gotovo so vas v srednjih šolah nadlegovali s  A
denarja in da čuva vse zaklade, to je znana      reč.     Povrhu ti bom služil vseh dvajset ur na dan,  A
je ta razgled!« vzklikne Samorad. »Vsakdanja      reč,     « odgovori Abadon, »katere bi moral biti vendar  A
potegne v blato na dnu morja. Zlato je najtežja      reč      na zemlji; zato ni čudo, da čestokrat celo možé  A
frankov.« »No, če je toliko prisleparil, onda se      reč      poravna in smel si žrtvovati tudi pet takih  A
takisti odgovor, s katerim ti pa ne bo ustreženo.      Reč      bi bila prav lahka.Države naj imajo modre, pravične  A
»To je žalostno, gospod!« »Prav vsakdanja      reč.     Če hočeš, popišem ti nje življenje.   A
času potegnili iz podrtin?« »Navadna človeška      reč,     « odgovori Abadon.»Kako si po svoji nepopravni  A
pravijo, da je človeško življenje najdražja      reč      na zemlji.Vaši praktiki pa delajo prav narobe  A
malih imovinskih stvareh življenje najcenejša      reč.      Marsikateremu gospodarju je več do zdravja  A
vlak. Da je bil denar ukraden, to je dognana      reč;      saj se večji bankovci zapisujejo po številkah  A
in prebijejo lahko še kaj več. Samo še eno      reč      morava urediti, potlej pa odvijem tezalnico  A
duša nedolžna. Zatorej je nje rešitev negotova      reč.     « »Ako je vam negotova, onda mi je obupati  A
spodobno oblečena v imenitni družbi. Zanimivo      reč      govoriva in na naju so uprte vse oči.Hkrati  A
podjetje ustanavljal priseljeni tujec, bila je ta      reč      takoj drugačna.Zakaj tujec je bil nekakšno višje  A
najprej svoje strankarske reči in potlej vsako      reč,      potrebno ali nepotrebno, kakor se je komu zljubilo  A
zavitku staniol in jame žvečiti nekovo črno, mehko      reč.     To je bila moževa hrana za tisti dan.   A
. / stran 215 . / »Pri tem rodu se vsaka      reč      smatra samo od praktične strani. Zatorej jim  A
zaslužek. Toda ondaj ste prezrli najvažnejšo      reč:      zahtevali ste za svojo stran neomejeno svobodo  A
slovansko srce. To je bila za tiste dobe navadna      reč.     Plemenita rodbina je počasi obubožala, kar je  A
rodbina je počasi obubožala, kar je tudi navadna      reč.     Vi ne poznate plemstva, torej ne pojmite, kako  A
da je tudi naša država kakor vsaka človeška      reč      nepopolna in podvržena smrti.Vendar napada tujih  A
je zapovedano vsakomur. To je tako dosledna      reč,      da se ne smete čuditi, če smo zraven krščanstva  A
gospod in je zahteval z menoj govoriti tajno      reč.     Povedal mi je ves dogodek nadrobno, kakor se  A
brez srčnosti, zlasti kadar gre za pravično      reč.     Ta gospod Veselin, ki je ravnokar stal tukaj  A
slava je nekaj posebnega ‒ v resnici nečimrna      reč,      vendar glavno živilo prirodnemu človeškemu svojstvu  A
bronast spomenik; dasi je tak spomenik kočljiva      reč.     Zavisten kritik nemara poreče, da si spomenik  A
divnim reklom in slogom. Saj veš, da je glavna      reč,      kako kaj poveš, in ne, kaj poveš ... Tvoje  A
drug ključ ‒ kar v splošni zmedi ni bila lahka      reč      ‒ so izginili vsi lopovi, bogve kam. Tisto  A
najdenine; saj ga dobro poznam. Hotela sem to      reč      objaviti pri sodišču, da dobim svojih sto forintov  A
dandanašnji jo imenujemo Podrto goro. Tako je ta      reč.     « Dočim je moj tovariš zabadavo dokazoval, da  A
Vsi ti v tvojih besedah ne bodo gledali na      reč,      ampak za njo in pod njo bodo stikali osebe in  A
malenkost, kar je bilo Melkijadu resna, častna      reč,      in da se je časih celo kateri teh gospodov spozabil  A
pozabili drugi ljudje. Ostala mi je torej vsa      reč      tako v spominu, kakršen je bil moj prvi strašni  A
trdnih rok. Vrtoglavica na teh višavah je grozna      reč.     Dokler plezamo na Triglav, ni še toliko nevarna  A
večer več nego samo zabava. Govorili smo svojo      reč      slovenski, ne boječ se zalezovalcev in ovaduhov  A
je sicer jako potrebno, vendar preprozaična      reč;      zatorej o njem povem samo to: obedovali smo  A
ne boš imela nobenih sitnosti, Saj to ni taka      reč.     Koliko ljudi gre tako s sveta, pa nihče ne ve  A
uživanju. »Previdno in skrito moram končati to      reč,      nihče se ne bo zmenil zame.Ves teden me že ni  A
zdi, da bi bilo po levi strani bolje.« »Prava      reč,      če stopimo še tistih pet korakov.Le po tejle  A
čedno pri meni ni kakor pri tebi. Meni taka      reč      ne gre izpod rok, z deklami pa je tudi križ  A
zmerom tako, da so kar pokimali, pa je bila      reč      urejena in občni zbor končan.Vse drugo so zaključili  A
Bogataj. Prav za prav so taki občni zbori lepa      reč,      so si mislili.Zakaj bi Tine silil z novotarijami  A
»Daj! Prava      reč.     Nočem biti razbojnik!   A
Bogataj spet podobrikal Bajžljevki. »Ni taka      reč,      sicer je še otrok!« je namesto nje odgovoril  A
spregovoril Bajželj, nekam mehko in boječe. »Nerodna      reč!     « je rekla Neža, se zagledala v daljavo in lovila  A
pa tako skrbno sva ga izbirala), neka votla      reč      se je privlekla od nekje. Pa vleče skoznjo,  A
hvaležen. In če ste mi življenje oteli, mala      reč,      mala reč, gospod!Veste, s čim ste se mi prikupili  A
In če ste mi življenje oteli, mala reč, mala      reč,      gospod!Veste, s čim ste se mi prikupili; zakaj  A
stanovanje, zdaj hrano, zdaj obleko, zdaj eno      reč      in drugo; pa z veseljem sem storila vse; saj  A
malo časa pustite; saj se ne branim, ali tako      reč      je vendar treba malo premisliti.« »Kaj je tu  A
je že zbadala igla v hiši, vendar ni še mnoga      reč      gotova in sonce zadnjega dne je že komaj še  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA