ptič (68-167)

morem kaj, da ne bi: gospod, kapo dol ‒ Vi ste	ptič!	Vaše pismo in prerokovanje je kar s kopitom zadelo	A
Rad ga pohvalim, dober in nepokvarjen je	ptič.	Le kadar pije, rad škropi z vodo naokoli ‒ toda	A
kadar kaj trga. Toda Tiča Čivkovič je moder	ptič	in ni trgal novin.Nego je skočil na prečnico	A
znatno vsoto, da ne bo rekel, da ni. In je Tiča	ptič	in je naklonjen tisti stranki, ki je baš na	A
zaključku, da je Shakespeare pisal drugače, ti	ptič	ti!Pa je tudi Shakespeare bil ptič in je že	A
drugače, ti ptič ti! Pa je tudi Shakespeare bil	ptič	in je že vedel, zakaj svojih stvari ni pisal	A
Tisti Hudournik, ki ga jaz dobro poznam, pa ni	ptič,	ampak tič.Njegovo pošteno ime je France Kališnik	A
polovica je oporekala, zadel da je le pero;	ptič	še sedi in jezno gleda za Azbadom.Tisti, ki	A
kragulja s táko silo; da se je utrgala verižica, in	ptič	je padel s prebodenim srcem pred katismo v areno	A
je tvoja hči! Smeje se in poje in tišči kakor	ptič	iz gajbe: ven, ven v svet!« »Zato naj	A
Nikjer ni bilo glasu. Nikjer se ni spreletel	ptič,	nikjer ni počila veja, nikjer se ni kamenček	A
grla, planil hripavo, zafrfotal, kakor ranjen	ptič.	”Mati, ali verjamete?“	A
v njegovo naročje, tiho in naravnost, kakor	ptič	v gnezdo.Skrila, zagrebla se je vanj vsa trepetajoča	A
rekel, ki se prevrača v vetru in misli, da je	ptič.	On dela eno sliko že sedem let, pa je platno	A
zletí po zraku. * Letí, letí Pegaz ko	ptič	nad zemljój s ponósnimi krili, ponósnoj	A
tako je frfotal njen pogled, kakor prestrašen	ptič	v kletki, nato je šla.Videl sem jo še skozi	A
Čemu se ti duša zvija, stiska in krči, kakor	ptič	v pesti?Sedem let, Evstahij - kaj ni dovolj	A
in skrbljivo, pogled je begal kakor splašen	ptič.	Sedela je na skrinji za vratmi, stiskala je	A
... Ha, ha, ha! Vi ste	ptič,	Prosén, to se vam mora reči!... Ali, da govorim	A
radovednost, rekoč: »Če je, ne uide, saj ni	ptič,	in tudi ne uteče, saj ni voda.«In prišlec res	A
Tu pa tam je že v grmu zapel zgodenj pomladni	ptič.	Trobentice in marjetice so cvetele v mehki, prvi	A
Peči so sinile v hladno dolino kakor kres.	Ptič	in piščal sta začela govoriti jutru in rosi	A
omahnila brezglasno na rosno ledino pred kočo.	Ptič	in piščal sta govorila jutru in rosi ... * Zaprti	A
rogljiči, hudiči nečisti in hudobe! Jeknil bo	ptič,	ki se ga bojite, zapel bo bronasti petelin!	A
Ciginj, Ušnik, Sela, Volče. O moj Bog, saj nisem	ptič!	« Ko se je rahlo ovedel, je vprašal vikar: »Kako	A
domu v svojo rodno vas in svojo faro. Temen	ptič	je brezšumno zakrilil nad njegovo glavo. »Sova	A
sprevel k sodniku. Tam se je zadrl na kmeta zelen	ptič.	Sodnik pa je pisal in se ni menil za stranko	A
rodu. Večkrat se mi je zazdelo, da sem kot	ptič	na veji, ki lahko svobodno poje in dela, kar	A
skale, gozdovi in pašniki, ker je svoboden kot	ptič	nad prepadi, ker mu pred nogami leži ves slovenski	A
stoji blaženi mož na levi nogi, kakor močvirski	ptič,	prežeč na žabo v mlaki. »Čuden svet, čuden svet	A
Dobro te poznam! Masten	ptič	si, mast pa si si nastrgal od kmetov, katere	A
učenost se je iz ozke celice speljala kakor goden	ptič	iz gnezda - in se počlovečila.In to je napredek	A
Kaj pa vi?« »Jaz, hm, jaz sem drugačne vrste	ptič:	Stično sem pozabil vso prav do dna, nič je ne	A
slabša jed kakor njemu doma. »Na vnebohodni dan	ptič	ptiča uje, samo da meso je ‒ menihi pa nič ne	A
pepelnatosiv, črnikasto progast in belo pikčast	ptič,	sedel na suho vejo in zakukal v jasno, od nočne	A
kako se je prepevajoči . / . / stran 7 . /	ptič	na veji sukal, se obračal na vse strani in skušal	A
vrh hrasta, kakor bi si želel, da mu preroški	ptič	nakuka še več sreče.Topotnil je z nogo ob tla	A
bilo. V jezeru pred razcepom doline je plaval	ptič	pri ptiču. Kakor živo pisana poljana je bila	A
Vodna gladina je omrtvela. Noben	ptič	ni več plaval po njej.Nobena riba se ni več	A
Bober še manj. Kak	ptič	bo, ali kali. Premeteni je vstal.	A
in tiha. Ni se pognala riba iz nje in noben	ptič	se ni prepeljaval naokrog.Le luna in nekaj svetlih	A
zadaj za Oblim hribom, je pričel rdeti. Črni	ptič	z rdeče obrobljenimi očmi je zabrusil.Polagoma	A
Ostrorogemu se je zazdelo, kakor bi ga bil nočni	ptič	posvaril, da čaka Presukanega v daljnjih krajih	A
in skočil na glavo iz drevaka v vodo. Kakor	ptič,	po katerem je nosil mladec ime, je Ponirek plaval	A
daljave nad razburkanim morjem je priletel velik	ptič.	Sedel je blizu na skalo in se nič ni bal človeka	A
znaš govoriti.« Namesto odgovora je nepoznani	ptič	stegnil vrat, zažvižgal in odletel nazaj na	A
nobena veja v grmovju se ni zamajala. Le droben	ptič	je priletel od nekod v leskovje nočevat. Že	A
pognala iz nje ali pa se je potopil nočni vodni	ptič	za plenom. Prek zvezdnatega neba je hitelo nekaj	A
stran 108 . / Videl je, kako je na produ močni	ptič	s kljunom ubijal za komolec dolgo ribo, ki jo	A
njo je pritajeno zasmrčalo. Hkrati se je velik	ptič	dvakrat, trikrat odgnal od tal, zamahnil s širokimi	A
O, ne bodo je spazili, če jo je celo oprezni	ptič	zaznal šele iz take bližine. Zlatolasa se je	A
Z ušesom sekire je potolkel po deblu. Črni	ptič	je zaprhutal in odletel.Svojih temnih misli	A
vode je pogledal čopasti ponirek. Plašljivi	ptič	je mirno plaval okrog drevaka.Bele Ovce niti	A
s katerim je lahko in brezskrbno živel kakor	ptič	pod nebom, ker potreb ni imel velikih. Kar se	A
spravim v Ljubljano k volitvi. To ti je pravi	ptič!	A propos ‒ našo lepo guvernanto je danes že izvabil	A
doma nalašč narobe obrnili.« »Vi ste pa res	ptič,	Tileh,« deje Hrast med glasnim smehom; »kje	A
Začul je korak, vztrepetal in prisluhnil.	Ptič	se je prepeljal mimo vrhov in s krilom otresel	A
pomladno darilo prebujanja. Na drugi bor obešen	ptič.	Smešno tuj, od doma pozabljen.	A
Vse je njihovo, česar jim poželi srce: kakor	ptič	obletavajo svet, ustavljajo se v kraju, kateri	A
in božje jeze. Nebore pa je živel vesel kakor	ptič.	Prosil je kačo, naj mu da toliko, da si bo pozidal	A
zdrknil že globoko dol po plazu; naglo kakor	ptič	v zraku je drsel navzdol.Še enkrat se je čul	A
Res sem tudi letel po zraku, kakor da bi bil	ptič,	a ne Kekec ...Hvala bogu, da ni bilo nič hujšega	A
kletko, kjer je čepel . / . / stran 113 . / čuden	ptič.	Sivkaste perutnice je imel ptič in oster, zakrivljen	A
113 . / čuden ptič. Sivkaste perutnice je imel	ptič	in oster, zakrivljen kljun.Kekec ga je gledal	A
Stric Bedanec, kako pa se imenuje ta razbojniški	ptič?	Pa kaj vam hoče ta ptič?	A
imenuje ta razbojniški ptič? Pa kaj vam hoče ta	ptič?	Orel ni, pa tudi jastreb ni ...	A
dolgo dolgo ni več ganil. Kekcu se je ujeti	ptič	smilil do srca.Že večkrat se ga je polastila	A
pri sebi. »To bi robantil Bedanec, če bi mu	ptič	ušel!Kar na streho pojdem in odvežem sokoliča	A
sokoliča,« je dejal. »Saj bo takoj vedel, da	ptič	ni sam pobegnil, ampak da sem ga jaz odpel z	A
se je splazil na sleme prav do sokoliča. A	ptič	se je preplašil in je vzfrfotal.Kekec je zgrabil	A
zasmejal, da sem mu priletel v roke kakor poparjen	ptič	...Glej, glej ‒ tam tolče po skali in se vedno	A
nad zemljo in zdelo se je, da plava ogromen	ptič	čez dolino.Naglo, naglo se je bližal, že je	A
razprostirala po širni strmini, in niti samoten	ptič	se ni oglasil ... Gab je premišljeval, kaj naj	A
nasmehnil sam sebi in dejal: »Na, ha, to si ti	ptič,	Pavelčev Toni.Da bi takoj povedal, kako smo	A
dejal Črni Peter, »ali to je redek in plemenit	ptič,	kakršnega še nismo imeli v svojih rokah.« »Ta	A
je moj znanec. Slušaj, Črni Peter, to ti je	ptič,	da ga v treh kraljestvih ne dobiš enakega.Ali	A
mestu, kjer stoji ta kamen. Priletel pa je	ptič	in vedno kričal.Iz tega so menihi sklepali,	A
komaj slišno pisnila, kakor iz spanja prebujeni	ptič.	Za stolpičem skrita oseba je enako odgovorila	A
črn vran. Videli bomo, je mislil, če je to res	ptič.	Če bo samo mene obletoval, ne bo pravi.	A
pesem in ko je iztegnil preko nje sivi večerni	ptič	svojo dolgo in mračno perot.Gospod ... pot do	A
nadstropju Žitnik. Letel je po stopnicah kakor čokat	ptič,	hrupno pozvonil in šel v predsobi mimo žensk	A
nadstropju Žitnik. Letel je po stopnicah kakor čokat	ptič,	hrupno pozvonil in šel v predsobi mimo žensk	A
plastjo prhlega snega. Ne znaš leteti, ker nisi	ptič.	Nisi stolpnica in sežeš komaj meter čez svojo	A
pričakovanja po drugih. Da bi lahko zletel kot	ptič.	Tokovi.	A
Zadel je.	Ptič	je omahnil na rob vodnjaka.Po dolgem rumenem	A
je, da gladko zna Aburajev Kozmični pozdrav;	ptič	je res nekaj ščebetal, vendar ni nihče, razen	A
Ločnikar, da nisi na njihovem mestu. Človek ni	ptič.	Zbogom, me je veselilo.	A
Kakor da bi se razčarala. Zunaj se je oglasil	ptič:	zažvrgolel je kristalno čisto in nekaj časa	A
dobro znamenje.« »Zakaj?« »Slavec je občutljiv	ptič.	Naš planet bo živel, če pojo slavci.	A
zgrbljen in res poskakuje na tankih nogah kot	ptič.	»Torej hočeš videti ostanke, sestra?« nadaljuje	A
so motili le njuni koraki po grušču in kakšen	ptič	se je oglasil v gozdu. »Kaj ko bi malo počivala	A
lovske združbe Gitanov, strmi v žerjavico. Ta	ptič	, misli.Ta ptič mi poje nekaj slabega.	A
Ta ptič, misli. Ta	ptič	mi poje nekaj slabega. Zavije se še bolj v	A
Akum ne spi. Ta	ptič	, misli.Je morda sel Velikega duha?	A
Ne delamo prav, ker jih bomo ob zori pobili?	Ptič	poje nekaj slabega. Strmi Akum v žerjavico	A
Ti jim daš in vzameš življenje.	Ptič	še vedno skovika. Ne zameri nam.	A
medvedino, salo, kožuhe ... . / . / stran 119 . /	Ptič	ne neha. Moramo pobiti one zgoraj v jami.	A
Bržkone se mu je zdelo, da nisem prav nič nevaren	ptič,	in da si izbere njegova petična in pametna hčerka	A
Duhek je sprožil levega petelina, tajinstveni	ptič	pa je švignil visoko čez jaso. »I, kaj je vendar	A
in mu odpel verižico. Takoj je skočil krasni	ptič	na orokavičeno pest, se dobrikal, grgutal in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 68 168 268 368 468 568 668 768 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani