prestrašeno (69-168)

Lovrekov glas tako preteče, da pogumna zasledovalca	prestrašeno	odskočita. »Vraga, pozabila sva ga razorož	A
kakor v prebujeni zli slutnji, razprl oči in	prestrašeno	vprašal: »Kdo si ti?	A
Nikamor se ni ozrl, nikogar ni povprašal; njegovo	prestrašeno	srce je poznalo pot; naravnost preko polja,	A
mu je bilo sključeno, oči so strmele neumno,	prestrašeno.	”V Ameriko!“ je ponovil Martinec in njegov	A
razumljivo. Njegove oči so nemirne in gledajo nekako	prestrašeno;	z rokami ne vé, kaj bi počel, -- devlje jih	A
menila.“ Majarica vstane in nenavadno hitro in	prestrašeno	vpraša: ”O Vejánovih?	A
je tako spačen obraz mrliča, zakaj strmé tako	prestrašeno	tiste bele oči.”To je bilo vse?	A
je bila spreletela taka misel, se srce že vse	prestrašeno	stisne ter prosi odpuščanja: ”Pravica je pravica	A
pod soparico vélikega mesta žalostno in zmerom	prestrašeno,	izžeto in izsesano posluša večni, neusmiljeno	A
potem tolažba, veselje in ples. Tako si oddahne	prestrašeno	srce, dobi opore za klavrno sedanjost in upanje	A
hladno in njene oči so gledale vprašujoče in	prestrašeno.	”Ah, da bi se moglo daleč ... daleč ... daleč	A
neusmiljeno besedo, ker poslušalo je njegovo	prestrašeno	in ponižano srce. Izmučen se je napotil na	A
bilo svetlejšega žarka, da bi se razveselilo	prestrašeno	oko; vse tri izbe so bile polne cvetic, ampak	A
veliko, široko odprto oko je gledalo srepo in	prestrašeno	iz platna. ”To je njegovo delo...	A
trepalnic so gledale bele punčice topo in kakor	prestrašeno.	Lica so bila sivkasta, poraščena s poganjajočo	A
z naporno pazljivostjo, še vprašujoče, a že	prestrašeno.	Korenine so bile še globoko v zemlji, a že so	A
proti večeru nebo tako počrnilo, da so zvezde	prestrašeno	zbežale v sosednjo galaksijo, potrtim oblakom	A
Kako sem zamahnil z ostrim nožem!	Prestrašeno	je umaknila svojo črno glavo, jezno bevsknila	A
jo podrl na mrzla, snežena tla, da je revica	prestrašeno	zaklicala »Uuuuh«, in zapihal: »Ljubljančani	A
mir!« se je razhudil volkec. Tabletka si je	prestrašeno	odpela pas, se boječe ozrla proti vratom lekarne	A
je tovariš pritegnil in se strmo zagledal v	prestrašeno	Agato, ki se je precej vsa rdeča umaknila v	A
kjer je bil konjski semenj, razgledal si je	prestrašeno	množico z zaničljivim posmehom.Pognavši svoje	A
lepo svojo ženo!« zakliče Anton, ustavi konja,	prestrašeno	pogleda brata, kri mu šine v zarjavelo, že malo	A
je zasikal in brcnil na vso moč z boso nogo	prestrašeno	Rotijo.»Zaslužiš, da bi te ubil,« se je togotil	A
Hotel je še nekaj pristaviti, toda pogled na	prestrašeno	lice tujčevo mu je vdal misel, da oni morda	A
boš šla, za božjo voljo!« zavrnil je on skoro	prestrašeno.	»Stran ‒ služit!	A
Miklavž se iz prvega ni hotel pisma ni dotakniti.	Prestrašeno	je viknil: »Ali si ga?Ali si ga moral?«	A
cerkev. Ko so zabučale orgle, se je nekaj časa	prestrašeno	oziral, se potem nasmehnil in hipoma zopet zresnil	A
pa zdaj vztrepetale ptice, zaplahutale in se	prestrašeno	prepeljale globlje v gozd. Pomlad se je že smejala	A
razsvetljene sobice. A starček, videč ženo vso	prestrašeno,	jame govoriti v slovenskem jeziku:	A
je držal z rokami za glavo. Slišal je samo še	prestrašeno	stokanje male Mene ‒ potem pa je skočil s skale	A
za plašč dva oficirja in zakričal; »Ferma!«	Prestrašeno	sta se obrnila in dvignila roke.Kurirja sta	A
pa pohištvo. Otrok na postelji je zajokal in	prestrašeno	gledal neznane može. Iz sobe so odpeljali oba	A
ubijalci in tatovi?« je vprašal ključar nekako	prestrašeno.	»Ali te je strah za tvojo kožo, ključar peklenski	A
stran 42 . / napadalcu odletela iz rok. Mož je	prestrašeno	kričal na pomoč in bežal čez polje, odkoder	A
zavratno umoriti.« »Kaj praviš?« je vzkliknila	prestrašeno	Hema in ni več mislila na odhod.»Kdo hoče mojega	A
samostanskih dogodkih ni ničesar slutilo, je	prestrašeno	drvelo skupaj, kajti vojaštva ni bilo nikdar	A
strojarkin!« je zajecljal otrok, pogledal kvišku in	prestrašeno	smrknil. »Kaj pa delaš?«	A
je vprašal osorno. »Iz mesta,« ‒ je rekla	prestrašeno.	»Torej nazaj v mesto!« ‒ je dejal in jo odvedel	A
potu domov, me je pogledala Ema naenkrat jako	prestrašeno.	« »Kam pa naj grem, ko se pripeljemo domov?«	A
mojega polja stran! . / . / stran 142 . / Fronek	prestrašeno	zaječi, pogleda po temi in mane oči.Od časa	A
psička prodaj!« Fronek sune glavo kvišku in	prestrašeno	pogleda. »Ti mu nimaš dati kaj jesti, če ga	A
Starka stoji in gleda. ‒Imela sem sina, pravi	prestrašeno	in se ozre okrog. Odšel je z drugimi ...	A
nekakšnega gosta. »Večerjal bi!« pravi Mirtič skoro	prestrašeno.	Bled je v obraz, v roke ga zebe, dasi ni še mraza	A
vozovi sunejo drug ob drugega, mati se oglasi	prestrašeno,	skoro zaječi: »Kaj ti je, Tone, kaj ti je?«	A
nekakšnega gosta. »Večerjal bi!« pravi Mirtič skoro	prestrašeno.	Bled je v obraz, v roke ga zebe, dasi ni še mraza	A
vozovi sunejo drug ob drugega, mati se oglasi	prestrašeno,	skoro zaječi: »Kaj ti je, Tone, kaj ti je?«	A
kmet in zarohni: Z mojega polja stran! Fronek	prestrašeno	zaječi, pogleda po temi in mane oči. Od časa	A
psička prodaj!« Fronek sune glavo kvišku in	prestrašeno	pogleda. »Ti mu nimaš dati kaj jesti, če ga	A
zasvojenost z udobjem.« »Vidiš, vse vedo ... «	prestrašeno	šepne Brinda. »Nič ne vedo,« jo miri Sumar.	A
začnem,« ugotovi Brinda in se približa Asteri, ki	prestrašeno	čaka, kaj se bo zgodilo. Nežno si Brinda privije	A
Odmakne pramene zlatih las z njenega obraza in	prestrašeno	jekne. Vanjo strmijo velike temne Lirine oči	A
Zato se od oddelka do oddelka napoti hrabrit	prestrašeno	moštvo sam vojskovodja Jajaban.Spremlja ga pribočnik	A
naprave je verjetno globoko spala. »Angel!«	prestrašeno	pokliče. Oddahne se, ko zagleda kako živostroj	A
oboroženimi italijanskimi vojaki in ljudje so se	prestrašeno	zamaknili.Jaz sem stekel in odvihral naravnost	A
planil k izhodu, kjer me je prodajalka vstopnic	prestrašeno	pogledala in samogibno zaprla predal z denarjem	A
Pa se ni. Zagledal me je in	prestrašeno	odvrgel rovaš ter pobegnil v hišo. »Stric!	A
« Obrnil se je k fantiču, ki me je še vedno	prestrašeno	gledal.»Maninek, ti kar štej.	A
bi bil čimprej pri avtomobilu. Martinek je	prestrašeno	gledal za menoj in pozabil na štirimotornik	A
so.« »Nekaj hudega se je moralo zgoditi,« je	prestrašeno	rekla Gaja. »Morda res,« je zamišljeno odvrnil	A
Ljubljani . /\ .. stran 7 . \/ co in da so se ljudje	prestrašeno	umaknili onstran mosta. Lastnik se je pomešal	A
kričala in Ivanka je tekala od okna do okna in	prestrašeno	gledala, če ju morda kdo ne posluša.Na vsake	A
mudil toliko časa?« »V času pred časom,« je	prestrašeno	odgovarjal.»Na planetu Zemlji, v Sloveniji.	A
planilo k oknu in ga odprlo »Ti si, Martin,« je	prestrašeno	in obenem vzradoščeno šepnila.»Tako sem te čakala	A
je navdajala božjast. Neč se je odmaknil in	prestrašeno	zrl v besnečega očeta. »A‐a‐a!«	A
stola. Mlajša dva, Lonica in Joza, sta tuje in	prestrašeno	zrla na nepremično ležečega brata, z Micikinega	A
golem dečkovem telesu. Sonakaj stisne zobe,	prestrašeno	gleda nazaj, iskaje pomoči, rešitve.Ali nobenega	A
Kako ti je ime?« je rohnela ciganka. Silno	prestrašeno,	ihteče dekletce ni moglo spregovoriti nobene	A
grde načine, medved je renčal in celo osli so	prestrašeno	rigali. Omar je moral nehote venomer gledati	A
vrat. Njeno desno oko je gledalo začudeno in	prestrašeno	tja nekam v skrivnostne daljave. Osinjela mala	A
vreča pristala v trupu avtobusa. Šofer se je	prestrašeno	izmikal pogledu in kimal. Dogodki, ki so sledili	A
Vrata so se na stežaj odprla, ko je ženska	prestrašeno	vprašala: »Želite, prosim.« »Pokliči Tino, ona	A
zemlje.« »Ne izživaj nesreče,« pravi Jean-Louis	prestrašeno,	»jaz imam tri žene v grobu.« Daljni Jean-Louisov	A
Hm ‒ zrihtana? V ogledalu opazim	prestrašeno	furijo.Nikakršno babnico.	A
bližnjicah preko hribov. * »Ti si?!« je dejala mati	prestrašeno	in se odmaknila, ko je naglo stopil k njej in	A
Nekaj ranjencev je blatnih in okrvavljenih	prestrašeno	bežalo. »Gospodje, ura je pretekla,	A
boste rešili mojo čast.« »Ubiti se hočete!« je	prestrašeno	zavpil Felton in pozabil, da ga mylady še vedno	A
pokrov in pogleda noter. »Hudiča!« zakolne in	prestrašeno	odskoči. »Videl sem ga; natančno tak je kakor	A
je bil božanski ples! Morala bi videti, kako	prestrašeno	so pogledovale živali in kako so si trgovci	A
zaradi rjovenja jamskega medveda, pred katerim je	prestrašeno	bevskal beaugencyjski pes, sicer trikrat višji	A
ju kmet, kmetica, njun sin in sosedje skoraj	prestrašeno	gledali. Brbotanje, ki se je slišalo	A
samem..." Sled njenega glasu se je zgubila v	prestrašeno	tišino.Objel sem jo z eno roko.	A
vulkan!« »Kakšen vulkan?« je vprašal Kralj in	prestrašeno	pogledal v ogenj, kot bi bil to pač najprimernejši	A
zlatnikov!« »Toliko denarja žal nimam,« je	prestrašeno	odvrnila Alica, »tam, kjer sem vstopila, sploh	A
mrčes.« »Kakšne vrste mrčes pa si?« je malo	prestrašeno	vprašala Alica, v resnici pa jo je zanimalo	A
se je izgubil v cviljenju lokomotive. Vsi so	prestrašeno	skočili pokonci in tudi Alica je bila nemudoma	A
da se vagon vzpenja visoko v zrak, zato je	prestrašeno	zgrabila prvo stvar, ki ji je prišla pod roke	A
nogah se ti plazi,« je začel Komar, Alica pa je	prestrašeno	odskočila, »muha Masleni kruhek.Njena krila	A
izgubila svojega imena?« »Ne, to pa res ne,« je	prestrašeno	odvrnila Alica. »Pa vendar, saj je težko reči	A
dokaj nesramna predrzneža -« Tu se je Alica	prestrašeno	ustavila, ko je v gozdu poleg njih zaslišala	A
Skoraj kot bi imel krila!« »To je krokar!« je	prestrašeno	zacvilil Popackon - bratca sta nabrusila pete	A
kraljica jo je samo nemočno pogledala in si	prestrašeno	ves čas šepetala nekaj, kar je zvenelo kot:	A
Alici roko. Alica jo je prijela in ga ves čas	prestrašeno	opazovala. »Če se bo še smehljal, se mu bodo	A
mislila, da bo oglušela. Planila je na noge in	prestrašeno	stekla čez mali potoček.Z očmi je ravno še ujela	A
Alico postavil koštrunjo kračo. Alica jo je samo	prestrašeno	pogledal, saj še nikoli prej ni rezala pečenke	A
stavek v francoski vadnici.) Na te besede je miš	prestrašeno	skočila iz vode in se od strahu začela kar tresti	A
bila takoj pripravljena pomagati, zraven pa je	prestrašeno	pogledovala Miš, »Le pokaži mi ga, nepridiprava	A
naj ga uresniči. Medtem ko se je sprehajala in	prestrašeno	kukala izza dreves, pa je tik nad svojo glavo	A
Vojvodinja, »dol z njeno glavo!« Alica je malce	prestrašeno	ošinila kuharico, če ni ta mogoče vzela stvari	A
Dete pa je znova zagodrnjalo in Alica mu je	prestrašeno	pogledala v obraz, da bi se prepričala, če ni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 69 169 269 369 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani