nova beseda iz Slovenije
duševni trening Ali bi naš dragi dr. France | Prešeren | sprejel obrambo obtoženih članov - člana t.i | D |
Uroša Potočnika) na »zaresnem« odru KUD France | Prešeren | v Trnovem.Jutri od 14. do 17. ure bodo prav | D |
Prešernu. V prvem polletju leta 1832 se je namreč | Prešeren | pripravljal na odvetniški in sodniški izpit | D |
junij napoveduje literarni večer v Kudu France | Prešeren. | O temnih strasteh, silovitih in utišanih čustvih | D |
prireditve bodo nato oblikovali oktet »France | Prešeren« | iz Žirovnice, Radiški fantje in folklorna skupina | D |
vrtcev Štefka Meršnik in podpredsednici Tatjana | Prešeren | in Božena Bratuž vidijo vlogo vrtca v tem, da | D |
1250 leti dejansko zgodilo tisto, kar si je | Prešeren | v pesnitvi zamislil pri slapu Savice: slovenski | D |
Megiserju je zgodbo povzel Valvasor, od njega | Prešeren. | Prva dva sta bila protestanta, druga dva katoliška | D |
To je seveda jezik. Pa | Prešeren. | Malo Cankarja in še kaka malenkost. | D |
Tega po mojem ni treba varovati z zakoni. | Prešeren | in Cankar sta varno spravljena v knjižnicah | D |
leti zapel največji slovenski pesnik France | Prešeren: | 'Ne vrag, le sosed bo mejak!'...« Anté Mahkota | D |
Bull) 1:24, 3. Hafner 3:35; ml. mladinci: 1. | Prešeren | 1;48:17, 2. Dolar (oba Završnica) 2:27, 3. Bizjak | D |
in Kulturnem domu v Gorici, Gledališču France | Prešeren | v Boljuncu in še kje, je očitno, da ti niso | D |
v nemščini. Njene začetne pesmi je pospremil | Prešeren | z nemškim sonetom An eine junge Dichterin (1844 | D |
Savici. V rokopisu je ostala njena tragedija | Prešeren | (v štirih dejanjih; peto dejanje se ni ohranilo | D |
sezona nove umetniške voditeljice Marinke Poštrak | Prešeren | »iz Pekla« in Matilda izven abonmaja Prešernovo | D |
s Sanjo Ivić uprizoril predstavo z naslovom | Prešeren | »iz Pekla«.To ne bo »biografska predstava o | D |
biografska predstava o velikem pesniku«, temveč » | Prešeren, | dan njemu samemu«, gledališče pa jo namenja | D |
zavesti o prostoru V galeriji Kuda France | Prešeren | v Ljubljani je bila na ogled razstava slik oziroma | D |
je postanek v Križevniški ulici, kjer je bil | Prešeren | nekoč pisar in odvetniški koncepist.Takrat je | D |
Rožni ulici 5 so postali pred hišo, kjer je | Prešeren | zložil Gazele, Sonetni venec in Sonete nesreče | D |
stal licej, v katerem se je med drugimi šolal | Prešeren. | Sprehod se je končal na Tromostovju z zgodbo | D |
pesnika, ki ga drugi sprejmejo v svoje leksikone. | Prešeren | je tako rekoč slovenski avtor po izboru Slovencev | D |
in kot se temu grdo reče, prisoten, kot je | Prešeren | vsem obstoječim prevodom navkljub kdaj bil. | D |
kulturo z območno izpostavo v Izoli ter Kud France | Prešeren | Trnovo, se je v roku prijavilo 214 ljubiteljev | D |
izvirni postavitvi Medveda A. Čehova v Kudu F. | Prešeren, | načrtuje in uresničuje nekaj zanimivih zamisli | D |
ponazarjajo predvsem kraji in krajine Gorenjske.«). | Prešeren | s Krstom pri Savici dokončno vpelje v nacionalno | D |
so bili zaradi svoje splošne sprejemljivosti ( | Prešeren | je bil s takimi ali drugačnimi redukcijami sprejemljiv | D |
jutro preganja mačke po soseski, KUD France | Prešeren, | Zbirka Mi pojemo v puščavi, Ljubljana, 1998 | D |
je upoštevati značilnosti dobe, v kateri je | Prešeren | živel, drugačne socialne okoliščine, drugačno | D |
zdijo se nam popolnoma tuje. Že dejstvo, da je | Prešeren | z Jelovškovo komuniciral v nemščini, je presenetljivo | D |
dogajanjem v Angliji, Franciji ali Rusiji. Sam | Prešeren | kot osebnost in kot pesniški genij pa presega | D |
razmere in se lahko meri z Byronom ali Puškinom. | Prešeren | je bil neke vrste eksces v svojem času. O | D |
komedijantov na poletnem festivalu KUD France | Prešeren | Seks, droge in rokenrol - potrebuje poletno | D |
napolnili s 40,7 milijona tolarji, je povedala Mojca | Prešeren | z občine.Tri turistična društva, kolikor jih | D |
svojo območno izpostavo v Izoli, KUD France | Prešeren | iz Ljubljane, Kulturni center Izola in Turistično | D |
Slišali smo le »kmalu in večkrat«, čemur je sledil | prešeren | predsednikov smeh. Naslednji problem je vprašanje | D |
Ob jubilejnem dvoletju | Prešeren | iz nemškega zornega kota Lev Detela | D |
Mohorjeve družbe na 136 straneh pod naslovom France | Prešeren: | Deutsche Dichtungen (Nemške pesnitve).Knjiga | D |
Lenore. Za knjižno izdajo svojih Poezij (1847) je | Prešeren | sprva pripravil tudi sedemnajst nemških pesniških | D |
Prešernovega pesniškega dela pokaže, da je bil | Prešeren | še za svojega življenja pozitivno sprejet predvsem | D |
slavilne pesmi znamenje tedanjega časa. Tudi | Prešeren | jih je pisal v nemščini in med drugim namenil | D |
Vinzenz Rizzi (in objavil leta 1849), ki ga je | Prešeren | istega leta na istem mestu predstavil v slovenskem | D |
pesnik in Prešernov znanec Anastasius Grün ( | Prešeren | ga v nemških pismih po slovensko imenuje Zelenec | D |
takih tekstih je imel samokritično hudomušni | Prešeren | vedno svoje ironično mnenje) izpod peresa pesnika | D |
neznansko razveseli nenadnega srečanja, je ves | prešeren | s prijateljem odšel, škodo pa pustil kar odklenjeno | D |
Prvič slišim! So recimo Trubar (duhovnik), | Prešeren | (pravnik) in Torkar (kemik), ker niso (bili | D |
Popravek V članku Leva Detele | Prešeren | iz nemškega zornega kota (Književni listi, 19 | D |
Blatt in revija Carniola leta 1844), ki ga je | Prešeren | istega leta na istem mestu predstavil v slovenskem | D |
zgodovinar Megiser, od tega Valvazor in od njega | Prešeren, | kot je razvidno iz opomb k pesnitvi Krst pri | D |
se venomer izmika. Mar nam o tem ne govori že | Prešeren | v svojih pesmih?Prisluhnimo Schubertovi Nedokončani | D |
kmalu donelo čisto friško mukanje. In celo naš | Prešeren | bo tako ganjen, da bo na tistega svojega soseda | D |
6 (7:4), 2:6, 1:6, Oven : Mihalič 1:6, 0:6, | Prešeren | : Kuhar 2:6, 4:6, Kraševec-Ogrinc : Doleček | D |
Milojčič 0:6, 2:6, Fritz : Jurman 0:6, 2:6, | Prešeren | : Lenar 6:7, 6:3, 7:6, Ogrinc-Šulin : Krušič | D |
Mnogo manj pa je znano, da sta bila Slomšek in | Prešeren | pravzaprav licejska sošolca, in odnos med njima | D |
nabožni in poljudni pesnik ter pisatelj in | Prešeren. | Pesnik je starega znanca prisrčno pozdravil in | D |
Prešerna neizmerno cenil, imenuje ga »naš genialni | Prešeren« | in »blagoslovljeni pesnik«, čeprav Prešernov | D |
dejansko zamislil in zbral gradivo zanjo Slomšek. | Prešeren | si jo je še v rokopisu, ki mu ga je posredoval | D |
izšla do leta 1852 v treh izdajah, medtem ko je | Prešeren | do smrti prodal le nekaj desetin izvodov Poezij | D |
Bernard 0:6, 0:6, Sironič : Zorman 4:6, 6:1, 2:6, | Prešeren | : Stražar 2:6, 4:6, Kraševec-Ogrinc : J. Božič | D |
6:1, Vymetalek : Sironić 6:0, 7:5, Žigman : | Prešeren | 6:2, 6:4, Berendijaš-Vymetalek : Kraševec-Ogrinc | D |
2:01; ženske: 1. Kaličnik (Calcit) 27:52, 2. | Prešeren | (Završnica) 1:22, 3. Pivk 4:22; mladinci: 1 | D |
Bauer) 1:10; ženske - abs: 1. Žagar (Krka), 2. | Prešeren | (Završnica), 3. Tavčar M. M. Dvoboj, v Zagrebu | D |
poslastica za vse, ki bi jih utegnil zanimati France | Prešeren, | je poleg naslova »http://www.ijs.si/lit/preseren | D |
gledališča z Ano in kraljem R. Thayenthala, KUD F. | Prešeren | z Joooj, tako sem prišel na svet Zijaha A. Sokolovića | D |
očitno, da »somov vojska pod vodó ne mine« ( | Prešeren, | Krst pri Savici).Res, bitka besni nenehno in | D |
svoje rodne Bele krajine, na slovenskem liceju » | Prešeren« | pa svoj poklicni kruh.No, Previdnost, v katero | D |
Ljubljanici, Ig še nima slavne požarne brambe, Je bil | Prešeren | nemškutar?,Bodo kmetje zmrznili?, | D |
najbolj znana imena slovenske književnosti ( | Prešeren, | Levstik, Jenko, Cankar, Župančič, Kosovel idr | D |
Kleierja pred skoraj prazno dvorano Kuda France | Prešeren, | v kateri je sedelo le nekaj najbolj okorelih | D |
Foto Tomi Lombar | Prešeren | se seli na filmski trak Vrba na Gorenjskem | D |
Dvomov in nejasnosti o tem, ali bo France | Prešeren | dobil tudi svojo filmsko podobo, je konec - | D |
sklepanje pogodb za oddaje Razpoke v času, projekt | Prešeren | naj bi bil naročen brez javnega razpisa za storitve | D |
J. Š. A. Dr. France | Prešeren | se seli na film Celuloidni spomenik | D |
dnevi na Dolenjskem in včeraj v Vrbi France | Prešeren | bo za dvestoti rojstni dan 3. decembra 2000 | D |
so si sposodili 170 zgodovinskih kostumov. | Prešeren | bo dobil celuloidni spomenik, o kakršnem sanja | D |
v preteklost, Slak še nima izkušenj, zato je | Prešeren | zanj velik izziv.Kostume z začetka 19. stoletja | D |
zato bomo omenili le najpomembnejše vloge. | Prešeren | bo Pavle Ravnohrib, Primičeva Julija Veronika | D |
Eurythmics: Peace Ali En, Kud France | Prešeren, | Ljubljana, 19. oktober Zvečer bomo odšli v | D |
mesto še proti Špankam iz Aragona z 0:3. Tone | Prešeren | Naši mladi v Perthu | D |
1. Grad 107, 2. Bizjak 80, 3. Dolar 58, 4. | Prešeren | 51, 5. Lovše 48, 6. Ambrožič 38, 7. Hladnik | D |
kvadratne elipse ali pa, da je bil dr. France | Prešeren | leta 1817 star sedemnajst let. Sicer pa mladim | D |
dramatski - pesnitvi Krst pri Savici ... France | Prešeren | in kakor so na pesnitev in lik junaka reagirali | D |
odšel v partizane, v gorenjsko brigado France | Prešeren. | Postal je politični komisar bataljona. | D |
program s slavnostno akademijo bo takle: Apokrifni | Prešeren, | kvartet France in kvantarije na Prešerna. Najprej | D |
Rodil se je največji slovenski pesnik France | Prešeren | (umrl leta 1849). 1840 Rodil se je slovenski | D |
prihodnje leto pripravljajo mednarodni simpozij | Prešeren | in kultura, v Nuku bodo potekale tri razstave | D |
prevajanju Prešerna in vse tri občine, v katerih je | Prešeren | živel (Ribnica, Žirovnica, Kranj), ki pa imajo | D |
Karmen Furlan iz projekta Pregnanec KUD-a France | Prešeren. | Denimo na Danskem in Švedskem lahko po določenem | D |
Metelkovi, bo nocoj ob 21. uri v Kudu France | Prešeren | v Trnovem gostovalo alternativno beograjsko | D |
je impresiven. Na eni strani odra Kuda France | Prešeren | stoji pihalski trio bolj kislih obrazov, na | D |
obnašali s polno mero pesniške svobode (čeprav je | Prešeren | leta 1821 pisal v nemščini, so v igro vključili | D |
sence. Na ta znani topos se med drugim sklicuje | Prešeren | v Sonetu o kaši: »... obhaja taka misel nas | F |
"Sem dolgo upal in se bal", začenja France | Prešeren | svoje poezije.Tudi večina Slovencev je dolga | G |
nonšalantno smejal. Pa poglejmo, kaj je vzrok za tak | prešeren | smeh.Mogoče pa to, kar bom sedaj prebral. | G |
(Smeh.) Celo | Prešeren | je napisal uvod h Krstu pri Savici (smeh) in | G |
uvodom, ker gospod Hvalica je rekel, da je celo | Prešeren | napisal Uvod.To se pravi, ta mali Prešeren, | G |
Prešeren napisal Uvod. To se pravi, ta mali | Prešeren, | po katerem imamo mi zdaj Zdravljico, si je celo | G |
pride. Le čevlje sodi naj kopitar, je rekel | Prešeren, | pa še prav je imel.Torej, to z injektiranjem | G |
Kopitar, Frederik Baraga, Miha Kastelic, France | Prešeren, | Simon Jenko, Ivan Tavčar, Franc Detela, Henrik | G |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.941 2.041 2.141 2.241 2.341 2.441 2.541 2.641 2.741 2.841 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |