nova beseda iz Slovenije
pomembne knjige pokojnega dr. Toneta Pretnarja | Prešeren | in Mickiewicz -O slovenskem in poljskem romantičnem | D |
večer pa je bil v Vodnikovi domačiji. Knjigo | Prešeren | in Mickiewicz -O slovenskem in poljskem romantičnem | D |
Slovenija vabi danes ob 19. uri v Kud France | Prešeren | na predstavitev knjige Janje Beč z naslovom | D |
Vdorovega sporeda. Včeraj so v Kudu France | Prešeren | odprli razstavo stripa, kjer je na ogled 75 | D |
VALENTINA PLAHUTA KUD FRANCE | PREŠEREN | - JOŽE SUHADOLNIK Zgovornost brez besed | D |
fotografij Jožeta Suhadolnika v trnovskem Kudu France | Prešeren | je nastal pred šestimi leti v begunskih taboriščih | D |
delegacijama. Tako so se 19. decembra 1994 v Vili | Prešeren | na Bledu srečali Ječiel Horev, direktor izraelske | D |
ponedeljek bo od 9. ure dalje v dvorani Kuda France | Prešeren | v Trnovem na ogled prva javna lutkovna produkcija | D |
plošči s produkcijskim sodelovanjem KUD France | Prešeren | in FV.Gojim stalno sodelovanje z gledališkim | D |
Obetavna predstavitev študentov PF V Kudu France | Prešeren | v Trnovem so se včeraj dopoldne s prvo javno | D |
Nenad Veličković v ljubljanskem Kudu France | Prešeren | predstavil svoj roman Gostači, ki je po zaslugi | D |
tudi mi stopili v Freudov Aheron. Kud France | Prešeren | - Aleš Gregorič Akti kot tihožitja | D |
fotografij Aleša Gregoriča v trnovskem Kudu France | Prešeren | na različne načine izpostavlja problematiko | D |
Ovniček (Kr-OŠ L. Seljak) 509, 3. Voršič (Kr-OŠ F. | Prešeren) | 504; krogla: 1. Javšinek-Skok (Lj-OŠ R. Jakopič | D |
vodja nakupovalnih oddelkov Interspar Marko | Prešeren, | pa sta k njeni pestrosti veliko prispevala tudi | D |
libreto za opero Slovo od mladosti z naslovom | Prešeren. | Uprizorili so jo 1954. v Ljubljani in 1956. v | D |
že isto leto v švedskem tisku objavil študijo | Prešeren, | narodni pesnik Slovencev, skupaj s svojim prevodom | D |
Prešernov trg, kjer sta bila v središču pozornosti | Prešeren | in njegova Julija. Romantična zgodba njune | D |
Kopitar, Friderik Baraga, Miha Kastelic, France | Prešeren, | Simon Jenko, Ivan Tavčar, Fran Detela, Henrik | D |
Gimnazija Franceta Prešerna (ne pa Gimnazija France | Prešeren) | .Ker se po italijansko reče Liceo Petrarca, uporablja | D |
slovenskih šol priimke v imenovalniku, npr. Licej | Prešeren, | Pedagoški licej Gregorčič, Osnovna šola Bevk | D |
splošnega leksikona na Slovenskem lahko pod geslom | Prešeren | preberemo tudi: ... odvetniški pripravnik, družil | D |
kakšno žensko postavo iz polsveta, s katero se | Prešeren | npr. pogovarja po nemško, ker očitno ne prenese | D |
vas prosim, kje je Trnovo, ki sta ga poznala | Prešeren | in Plečnik!? Mislite na argument, da je že | D |
bile slike Gregorčiča, pesniki in pisatelji... | Prešeren, | Cankar sta bila v čislih. Z enajstim letom | D |
Konec Igor | Prešeren | Foto Igor Prešeren | D |
Igor Prešeren Foto Igor | Prešeren | »Vrtec« - | D |
OI v Seulu '88 začela Sadik Mujkič in Bojan | Prešeren. | Zdi se, kot da bi moral Iztok Čop odplačevati | D |
sprašuje: »Kaj dela naš blagoslovljeni pesnik dr. | Prešeren? | «Soba, ki prikazuje Slomškovo delo v obdobju | D |
ivilizacijam miru in njihovim kulturam dela in duha. | Prešeren | je prvi globinsko zaslutil ta dva, včasih tudi | D |
je Štefanova leta 1963 osvetlila v razpravi | Prešeren | in Mickiewicz. Rozka Štefanova se je ukvarjala | D |
enotnosti, ta pa pogoj nacionalne moči. Resda je | Prešeren | v dobi konstituiranja nacionalnih družb govoril | D |
pokojnega literarnega zgodovinarja Toneta Pretnarja | Prešeren | in Mickiewicz ter Borisa Pahorja Spopad s pomladjo | D |
den Boesterdom začela v Ljubljani (KUD France | Prešeren, | septembra 1993, tik pred zasedbo Metelkove) | D |
kraju nesrečnega imena, kot je sicer rekel | Prešeren | nekemu drugemu kraju.Takih tragičnih mest ob | D |
preverjajo točnost Acronijevih podatkov. Dr. Vasilij | Prešeren | meni, da je Acroni z odgovori dokazal, da je | D |
dvorane ali, recimo, ljubljanskega Kuda France | Prešeren. | In tisti Slovenci, ki odidejo, premnogokrat | D |
cirkus za majhne V ljubljanskem Kudu France | Prešeren | imajo na sporedu predstavo za najmlajše Cirkusa | D |
prišel na svet?! V produkciji Kuda France | Prešeren | v Trnovem sta znani odrski umetnik iz Sarajeva | D |
novitete z občinstvom bosta v trnovskem Kudu | Prešeren | v Ljubljani v soboto ob 15.30 in 17. uri. S | D |
spričo dejstva in koincidence, da sta se on in | Prešeren, | dva genija, rodila tako rekoč čisto skupaj | D |
Rodil se je največji slovenski pesnik France | Prešeren | (umrl leta 1848). 1840 Rodil se je slovenski | D |
žal zapisalo, da je slovenski pesnik France | Prešeren | umrl leta 1848, pravilna letnica njegove smrti | D |
a ta o njem še ni razpravljal. Za zdaj je » | Prešeren« | odvisen predvsem od tega, ali bo vlada sprejela | D |
nstrukcija pod streho. Če ne, utegnemo imeti škandal | Prešeren, | v katerem bodo odmevale besede o tem, da je | D |
selve. Kot je povedal urednik koledarja Jože | Prešeren, | so več kot polovico gradiva za bogato ilustrirano | D |
poslovodnih odborov Acronija in Rotomatike dr. Vasilij | Prešeren | in Iztok Seljak.Začetki sodelovanja med Rotomatiko | D |
odmaknjenostjo čisto druge pomene in smisle. France | Prešeren | je bil za razgledane sodobnike čudak, ki piše | D |
Za zmeraj. | Prešeren | je največji slovenski pesnik.Tudi če bi se kdaj | D |
mogoče celo boljši od Prešerna, ni pa večji. | Prešeren | poje takole: O Vrba srečna draga vas domača | D |
Jesihov sonet sta nekoliko lokalno urbanistična. | Prešeren | toži nad zgubljeno idilo domače Vrbe, Jesih | D |
Valentin Vodnik, v življenju tragično osamljeni | Prešeren, | ki je kot edini tudi upodobljen s sliko, slovenski | D |
nominalna vrednost 70 tolarjev, dr. France | Prešeren | -150. obletnica smrti, nominalna vrednost 80 | D |
Maribor in severno mejo na Štajerskem. France | Prešeren, | naš najpomembnejši pesnik, je leta 1828 na Dunaju | D |
1830). Znamka, na kateri je upodobljen France | Prešeren, | je 250. slovenska znamka doslej, pred petdesetimi | D |
Začetek velikega praznovanja | Prešeren | »se vrača« v Kranj Dveletne spominske prireditve | D |
Prvi že na začetku februarja v Kranju, kjer je | Prešeren | preživel zadnja leta življenja.Zato Kranj svojemu | D |
Jenčič in Majda Žontar sta pripravili razstavo | Prešeren | in Kranj ter razstavo Pečarjevih karikatur Prešernovih | D |
Prešernovih nagrajencev. Vsaj februarja se bo | Prešeren | torej znova pojavil v Kranju. P. K. | D |
do 5. februarja bodo v prostorih Kuda France | Prešeren | potekali večeri poezije v okviru zdaj že tradicionalnega | D |
Društvom slovenskih pisateljev prireja Kud France | Prešeren. | Po besedah Iztoka Osojnika, enega od organizatorj | D |
matematično zunanjščino - tedaj je to lahko samo | Prešeren; | to se mi - ne le na tem mestu - ne zdi potrebno | D |
fondacijo. Pot, po kateri naj bi se France | Prešeren | simbolično spet vrnil v rojstno vas, je zanimiva | D |
zanimiva. Po podatkih Janeza Mušiča v publikaciji | Prešeren | v upodobitvah, ki jo je leta 1993 izdala Mladika | D |
Več kot 40 razpravljalcev iz 10 držav Ko je | Prešeren | leta 1846 že ves strt od razočaranj in bolezni | D |
nekaj vsaj po naslovu obetajočih predavanj: | Prešeren | kot pravnik (Boštjan M. Zupančič), Kranj v Prešernovem | D |
Prešernovem času (Jože in Majda Žontar), Apokrifni | Prešeren | (Miran Hladnik), Prešeren in antika (Jože Kastelic | D |
Žontar), Apokrifni Prešeren (Miran Hladnik), | Prešeren | in antika (Jože Kastelic), Prešeren in biblija | D |
Hladnik), Prešeren in antika (Jože Kastelic), | Prešeren | in biblija (Janko Kos), Prešeren v angleško | D |
Kastelic), Prešeren in biblija (Janko Kos), | Prešeren | v angleško govorečem svetu (Henry R. Cooper | D |
Prešerna? (Klaus Detlef Olof), Kako se je nosil | Prešeren | (Angelos Baš), Prešeren v slikarstvu (Milček | D |
Olof), Kako se je nosil Prešeren (Angelos Baš), | Prešeren | v slikarstvu (Milček Komelj), itd. Valentina | D |
izdajata Prešernove pesmi. V knjigi France | Prešeren, | Pesmi -Poèmes so objavljeni verzi v izvirniku | D |
z besedo budil slovenskega narodnega duha. | Prešeren | je Slovencem vrhovna instanca, merilo za vse | D |
Prešerna postavil za simbol te povezanosti. | Prešeren | je za slovenski svet postal vrhovna instanca | D |
nadaljevalo z nastopi Jožeta Pogačnika (France | Prešeren | in slovenska književna tradicija), Igorja Grdine | D |
slovenska književna tradicija), Igorja Grdine ( | Prešeren | pred Prešernom), Mirana Hladnika (Apokrifni | D |
pred Prešernom), Mirana Hladnika (Apokrifni | Prešeren) | , Gregorja Kocjana (Pesnik Prešeren v očeh sodobnikov | D |
Apokrifni Prešeren), Gregorja Kocjana (Pesnik | Prešeren | v očeh sodobnikov) in Mirana Štuhca (Premiki | D |
Zdenka Lindič-Dragaš | Prešeren | na znamki Maribor - | D |
STA | Prešeren | v švicarski knjižnici Ob 150. obletnici Prešernov | D |
S srcem obupnim si príšel domú. - Tako je | Prešeren | v pesmi V spomin Andreja Smoleta, objavljeni | D |
spremljajo, je v Elegiji svojim rojakom upesnil že | Prešeren: | Kranjc! ti le dobička išeš, / bratov svojih | D |
povedano tako lahkotno in izbrano, kot to naredi | Prešeren. | »Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali?« se glasi | D |
prispele na drugi breg, so se izgubljale v megli. | Prešeren | je v svojih najboljših pesmih pretežak pesnik | D |
in prihodnostjo, ki bi dal besedam senco. | Prešeren | ostaja zame neka samoumevna, očetovska, še bolje | D |
Kako se dandanašnji godi Prešernu? | Prešeren | v politiki, v šoli in na ulici -Kako je bilo | D |
Je to vse? No, tu je še »šoloobvezni« | Prešeren. | To pa je res vse. | D |
To pa je res vse. | Prešeren | in politika Zanesljivo se je Prešernu v prejšnjem | D |
Prešerna. Tudi ko se je ta oblast postarala, je | Prešeren | kotiral zelo visoko - čeprav je iskrena vera | D |
razkazoval na šolskih proslavah, bolj ljudski | Prešeren | pa si je utegnil postlati tudi na vaških veselicah | D |
tako. Odkar je Slovenija samostojna država, | Prešeren | politike ne zanima več.Kar je na en način razumljivo | D |
da bi jasno in gladko izrekel besedi France | Prešeren | in pri tem ne bi povesil pogleda!Predsednik | D |
Politični prvaki nimajo pojma, kako močno je | Prešeren | odprt za vse politične opcije - če bi njegovo | D |
naši mladi politiki sedeli v šoli na ušesih? | Prešeren | in šola Kajti razumljivo je, da se prešernoznanst | D |
podpreti z natančnimi podatki, govori pa o tem, da | Prešeren | pred vojno, torej v času, ko ga je kanonizacija | D |
pesniška instanca. To je bil (živi) Župančič, | Prešeren | pa je bil (najbrž) šele na tretjem mestu. Takšna | D |
srednješolca vsega komaj šest naslovov: adijo, | Prešeren, | to je bilo dijaškega veselja!Ki pa še traja | D |
več) obračati v grobu. Druga stvar je seveda | Prešeren | na univerzitetni ravni; gre za obe pedagoški | D |
med študenti ni priljubljen. Kar pomeni, da | Prešeren | najbrž ne more biti predmet spontane ljubezni | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.741 1.841 1.941 2.041 2.141 2.241 2.341 2.441 2.541 2.641 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |