nova beseda iz Slovenije
ki bi ga morali reševati z referendumom. | Prešeren | kar tako To poglavje bi lahko bilo dolgo in | D |
razvoj, 1966), drugič primerjalnozgodovinsko ( | Prešeren | in evropska romantika, 1970), pa spet duhovnozgodovinsko | D |
duhovnozgodovinsko ali literarnoteoretično ( | Prešeren | in njegova doba, 1991), kot urednik zbranega | D |
tekstnokritično, v zadnjem času celo biografsko (Neznani | Prešeren, | 1995). Toda res je, da se v današnjem času | D |
prešernoslovskih naporov, da bi razumeli, kaj je | Prešeren | - za 21. stoletje - in kako ga bo lahko sprejela | D |
Janko Kos | Prešeren | v številkah Prve Poezije so šle slabo, potem | D |
Stoletje in pol mineva, odkar je bil France | Prešeren | za vedno odrešen tuzemskih muk.Umrl je, ne da | D |
nekdanje Jugoslavije in druge slovanske jezike. | Prešeren | je preveden v več kot 30 jezikov, s tem da so | D |
Operi premierno uprizorjena opera Danila Švare | Prešeren | (Slovo od mladosti). Na gledaliških deskah | D |
prizor« iz Prešernovega življenja z naslovom | Prešeren | v gostilni »Pri zlatem grozdu«, še istega leta | D |
edine štiri znamke, na katerih je upodobljen | Prešeren. | Prešernovo podobo najdemo še na šestih medaljah | D |
oblikovala Miljenko Licul in Zvone Kosovel. | Prešeren | se za časa življenja ni dal portretirati, kar | D |
smo dobili podatek, da je na ime dr. France | Prešeren | registriranih šest slovenskih kulturno-umetniških | D |
Z. L. . / . 1999.02.06 33_SP.TXT:7351 . / | Prešeren | v Celovcu, 1832 Peter Kolšek | D |
Puškin, Poljakom Mickiewicz - to je Slovencem | Prešeren. | (...) Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol | D |
narode, ki znajo svoje pesnike na pamet, je | Prešeren | nekakšen samoumevni kulturni standard, s katerim | D |
drugi s strahom. Rečeno z nepesniškimi besedami: | Prešeren | nas po eni strani vleče nazaj, po drugi strani | D |
Ponazorimo položaj z Elegijo svojim rojakom. | Prešeren | jo je napisal leta 1832, njen nastanek pa je | D |
za zgled pesniškega opravila, ki ga je moral | Prešeren | (za razliko od Danteja, Shakespeara, Racina | D |
pridobitniškim apetitom. Nobenega dvoma ni, da je | Prešeren | te vsem in nalašč umljive verze naslovil tedanjemu | D |
primeru ne smemo pod črto, ki jo je potegnil | Prešeren | v Celovcu leta 1832, ko je iz bolečine naših | D |
pesmi ste dali naslov Slovo od mladosti. Vam je | Prešeren | osebno zelo blizu? Mi je zelo ljub, ja. | D |
Prešernu, pa tudi k Jenku, Kosovelu, Ketteju... | Prešeren | gotovo stoji v srcu slovenske poezije in upam | D |
/ . 1999.02.06 43_SP.TXT:14180 . / France | Prešeren | V spomin Andreja Smoleta | D |
recimo... ‒ v glavnem bom romantičen. Seveda je | Prešeren | mit.Je težka figura, ki meče velikansko senco | D |
održavljen. Glede na to se lahko res komu zdi, da mu | Prešeren | krati pravico, da si svobodno nadeva povsem | D |
Vendar načeloma to ni problem. Če je | Prešeren | zakon, zato še ni nezdružljiv z drugimi kulturnimi | D |
zgodovina se mi dejansko zdi puščava, v kateri | Prešeren | morda sicer ni edina oaza, je pa absolutno najbolj | D |
vedeti, vendar ne preveč resno upoštevati. | Prešeren | pa je izjema.Ne samo zato, ker je bil prvi pravi | D |
jim povedal marsikaj lepega in pametnega. | Prešeren | je izjema zato, ker mu je v svoji drugačnosti | D |
poklonili ob njegovem grobu, zapel je APZ France | Prešeren, | pred Prešernovo hišo v starem mestnem jedru | D |
je bila v soboto zvečer v gledališču France | Prešeren | v vasi Boljunec v občini Dolina pri Trstu. | D |
zastavo in koliko Slovencev sploh ve, da se je | Prešeren | rodil v Vrbi in, da je pokopan v Kranju. Bojan | D |
Marijan Zlobec | Prešeren | in finančne zdrahe Kdo plača in komu se izplača | D |
zlati vek Slovenci (kakor nam ga obljublja že | Prešeren | v Novi pisariji), ko umetnost ni več važna, | D |
nemško nacionalno aktivnostjo«. Samhaberju se je | Prešeren | »zasidral v glavi in ga ni več mogel spraviti | D |
optimist je direktor jeseniškega Acronija Vasilij | Prešeren, | ki se mu takšne informacije zdijo navaden »bla | D |
P. P. | Prešeren | na Dunaju Dunaj - | D |
Trgovci z novci utegnejo ugotoviti, da gre celo | Prešeren | v denar. Prav, saj ne sme biti slovenskega doma | D |
Prešernu, nekoristno tudi zato, ker je prav | Prešeren | zapisal: "»Naj zmisli, kogar bi puščice te | D |
Slovenije (s privatizacijsko luknjo), da je že | Prešeren | vedel, da je lani slepar starino še prodajal | D |
popraviti barvo in se je reklo »encijan plav, sem | prešeren, | bahav«, je izza banksije prišel možak nasmejanega | D |
Mladina? Odgovor na to vprašanje je bil le | prešeren, | a dovolj zgovoren nasmeh. Po aferah še ovadbe | D |
stopetdesetimi leti rekel naš veliki pesnik France | Prešeren: | »Kar ni tuje, zaničuješ...« France Cerar, | D |
Naslov predavanja je: | Prešeren | in Biblija Predavatelj bo obravnaval doslej | D |
najglobljo notranjo razžarjenost s srečo in lepoto. | Prešeren | in Biblija V dvorani SAZU, Novi trg 3/I, bo | D |
rednega člana SAZU dr. Janka Kosa z naslovom | Prešeren | in Biblija.Predavanje je namenjeno obravnavi | D |
italijanska izdaja monografije Borisa Paternuja France | Prešeren | 1800-1849 v prevodu Paola Privitera.Knjiga je | D |
obračunava« z neubogljivim Poplašnom. Z. L. | Prešeren | in otroške risbe o Sloveniji Moskva - | D |
Valentina Plahuta France | Prešeren | in Biblija Črpanje brez sprevračanja | D |
akademik dr. Janko Kos predstavil predavanje | Prešeren | in Biblija, s katerim se je naša najvišja znanstvena | D |
katerem je v zadnjem času objavil odmevni študiji | Prešeren | in njegova doba ter Neznani Prešeren. Dr. | D |
študiji Prešeren in njegova doba ter Neznani | Prešeren. | Dr. Janko Kos je uvodoma opozoril, da postaja | D |
konkordance besedja v Svetem pismu ipd. France | Prešeren | je izhajal iz krščanske družine in imel v najožjem | D |
Valjhun, Bogomila, Črtomir) in zatrdil, da je | Prešeren | začetnik modernega krščanstva na Slovenskem | D |
iskalnih strežnikih, je skoraj tako, kot če | Prešeren | nikoli ne bi objavil svoje poezije.Še posebej | D |
Tošič, Tesovnikova 63, Ljubljana Pozabljeni | Prešeren | Ni še dolgo tega, ko smo vzneseno praznovali | D |
narodovo dušo in lepoto. Kaj nam je mar zdaj neki | Prešeren, | ljubezen do Julije in domovine, do človeškosti | D |
višje življenje, v vseslovensko pesem. Da, | Prešeren | je bil človeško in pesniško prevelik, da bi | D |
kje kako obeležje. Naš slavni pesnik France | Prešeren | ima npr. po njem imenovani trg, ne imenuje se | D |
Triglav iz Splita, Bazovica z Reke in dr. France | Prešeren | iz Šibenika. Slovenci na Hrvaškem letos obhajajo | D |
ki je v sredo zvečer potekala v KUD France | Prešeren | v organizaciji Za in proti, zavoda za kulturo | D |
priznani slovenski glasbeniki: trobentar Žan | Prešeren, | tenor saksofonist Tadej Tomšič, pianist Renato | D |
Gregorc, koproducent Drago Gajo, trobentar Žan | Prešeren | in basist Sašo Borovec, gre za združitev naših | D |
Odslej strogo po načrtih - Niti | Prešeren | ni izjema -Z vlaganji v Eutelsat naj bi si RTVS | D |
zagotovila stalni vir prihodkov Ljubljana - France | Prešeren | in slovenski del satelitskih zmogljivosti sta | D |
zavoda, ampak tudi zaradi bojazni, da bo projekt | Prešeren, | kot najdražji v prihodnjih dveh letih, zahteval | D |
soprodukciji Društva lutkovnih ustvarjalcev in KUD F. | Prešeren | v Trnovem pripravilo svojo tretjo premierno | D |
Vahtar. Premiera bo nocoj ob 20. uri v KUD F. | Prešeren | v Trnovem. Koncert Franca Žiberta | D |
Srednje kemijske šole in gimnazije, Kuda France | Prešeren | Trnovo ter Združenega šila gledališča.Po besedah | D |
milozvočno petje Nocoj bosta v Kudu France | Prešeren | v okviru koncertnega cikla Kontra&bas nastopila | D |
Od novembra poteka v ljubljanskem Kudu France | Prešeren | cikel koncertov pod naslovom Kontra&bas, ki | D |
Konj, gledališče lutk Ljubljana, Kud F. | Prešeren | premiera 29. 3. 1999 | D |
skupina Dertum Ljubljana, Kud France | Prešeren | 1. 4. 1999 | D |
nato pa še na zadnjem koncertu v Kudu France | Prešeren. | Vse to potrjuje tudi druga plošča Vezak vezla | D |
poznala - med svojim »bodičevjem« jih ima že | Prešeren, | za njim Stritar, Cankar, veliko je bilo priložnostnih | D |
Ljubljana, v ljubljanski galeriji Kuda France | Prešeren | pa gostuje mladi Peter Prevc.Razstavlja posnetke | D |
Puškin za Ruse, Mickiewicz za Poljake - to je | Prešeren | za Slovence.Primerjava ima jedro resnice - zelo | D |
pronicljivega eseja Borisa Paternuja France | Prešeren | -Slovenski pesnik 1800-1949 (303 str.). | D |
Paternujevo raziskavo in na koncu ugotavlja, da je | Prešeren | s svojim pesniškim delom odločilno pripomogel | D |
postaviti na evropsko raven. Poleg tega je naredil | Prešeren | odločilen korak v slovenski književnosti, saj | D |
Voce Isontina, ki izhaja v Gorici, pravi, da je | Prešeren | pesnik malega naroda, a z velikim umetniškim | D |
prihodnje razlila tudi reka. Dejstvo je, da sta | Prešeren | in slovenska kultura po tem dejanju tudi na | D |
potrebni kakšne fine komedije o Prešernu. Recimo, | Prešeren | se zaljubi se v Julijino mamo, ker je bil v | D |
Seveda, popolnoma nepredstavljivo. | Prešeren | že dolgo ni več Prešernov, on je naš in ve se | D |
pa zelo navdušila poteza založbe Kuda France | Prešeren, | ki je izdal poezijo Bukowskega, ki se je še | D |
Horvat. - Črenšovci: Osnovna šola dr. France | Prešeren, | 1999 373.32:376.7(497.4=914.99) | D |
Petek. - Črenšovci: Osnovna šola dr. France | Prešeren, | 1999 37.015.3:037 | D |
monografije akademika Borisa Paternuja France | Prešeren | -Poeta sloveno 1800-1849, ki jo je v italijanščino | D |
območne izpostave SLKD še ne delujejo. Projekt: | Prešeren | 2000 Da ne bomo takšni kulturni reveži | D |
vulgariziral.« Ljudje morajo vedeti, kdo je | Prešeren | Jerca Mrzel je konec 80. let s koncerti Prešernov | D |
književnosti. Ljudje morajo vedeti, kdo je bil | Prešeren; | naj ga spoznajo tudi v živo, na koncertih,« | D |
zavesti nima takšne generične vloge kot na primer | Prešeren, | Jenko, Župančič ali Murn, če se omejimo na zanj | D |
Občinsko gledališče France | Prešeren | v Boljuncu 130 minut z odmorom | D |
odganja turiste kar državna birokracija! Jože | Prešeren, | Kogojeva 6, Ljubljana Čigav je vozni red? | D |
koordinatorice Gospodarske zbornice Slovenije Metka | Prešeren | je z izkušnjami z minulih prireditev povedala | D |
Gorenjskem (v isti hiši kakor sto let prej France | Prešeren) | .Leta 1923 je bil posvečen za duhovnika. | D |
pri Borovnici, Tomo Večerina, Sežana, Marija | Prešeren, | Trzin in Matjaž Mertik, Biserjane.Čestitamo | D |
na odru SNG Opere in baleta, v Kudu France | Prešeren | in Narodnem muzeju.Festivalska sredstva v vrednosti | D |
Pastirsko bajko, otroška skupina Kud France | Prešeren | Ljubljana s predstavo Zakaj si žalosten, zajček | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.841 1.941 2.041 2.141 2.241 2.341 2.441 2.541 2.641 2.741 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |