nova beseda iz Slovenije

prazna (301-400)


duri ter pokazal v izbo, ki je bila popolnoma      prazna.      ”Glejte ... saj sem rekel, da še ni čisto urejena  A
Če vam bo povšeči, kar ostanite!      Prazna      je že mesec dni!“ ”Ostanem!“ je rekel, komaj  A
korakom je prestopila prag; prva soba je bila      prazna.     Potihoma, po prstih je stopala proti spalnici  A
ozrl, spoznal ni nikogar. Soba je bila bela,      prazna,      ena sama sveta slika je bila na steni, pod njo  A
domov. Listnica res ni bila več rejena, pa tudi      prazna      ni bila.In dokler je bila v žepu svetla krona  A
golo. Stopil je Marko v krčmo - krčma je bila      prazna.      Stopil je na cesto - cesta je bila prazna.  A
prazna. Stopil je na cesto - cesta je bila      prazna.     Dalje je šel Marko, ves začuden, in je prišel  A
polja ni več, ne senožeti, ne živine; ostala je      prazna      hiša, zato da ne umrjem na cesti; star sem in  A
okna je videl v veliko izbo in izba je bila      prazna      in tiha.Popotnik je stal na cesti in ni vedel  A
je stopil Marko v dvorano. Velika je bila in      prazna,      vlaga je curljala po črnem zidu, kapala je od  A
zdelo tako bogato, leži zdaj pred mano kakor      prazna      vreča.Za nič, za to, da je zdaj izžeto, kesanja  A
Z jutranjim vlakom?“ ”Ali je soba      prazna?     “ ”Prazna, samo postelja ni pogrnjena.  A
”Ali je soba prazna?“ ”     Prazna,      samo postelja ni pogrnjena.Potrpite, takoj bo  A
konec teh zmagoslavnih načrtov in jasnih nad je      prazna      podstrešna izba in služba diurnista.Ni si mogel  A
odkoder sem videl po cesti navzdol. Izba je bila      prazna,      v večji sobi je sedelo par kmetov. Truden  A
mirno, enakomerno, in pred menoj je noč, tiha in      prazna,      -- pusta, mrzla noč, brez viharjev, brez najmanjše  A
Nadučitelj je bil zlovoljen, ker se je bila kakor      prazna      sapa v nič izgubila njegova prijazna beseda  A
tako je zardel tudi učitelj Šviligoj. Vsa      prazna      je bila izba; na steni ni bilo svete podobe  A
zgodilo ... Iztegnil sem roke, a soba je bila      prazna      in tiha ...In nato sem položil glavo na mizo in  A
in je zadremal. Steklenica na mizi je bila      prazna,      debeli kmet si je bil natočil in je izpil ostanek  A
glasna, kričeča beseda, če še tako nespametna in      prazna,      utolaži grozo in jo prežene. Krčmar je oblekel  A
vremenu ... nič hujše bi ne bilo!“ Krčma je bila      prazna      in mračna.Naročil je gorkega vina; dokler ni  A
sveča z dolgim plamenom, poleg sveče je stala      prazna      skodelica; malo prej sem pil močen čaj, da bi  A
po ozkem koridorju in je stopil v svojo izbo;      prazna      je bila, temna in neprijazna.Miza pred oknom  A
napravljena večerja. Soba je bila velika in      prazna,      miza je stala kakor sredi poljane, stene so  A
temo so se pogreznila poslopja. Vsenaokoli      prazna      pokrajina; dolga ravna cesta do obzorja in ob  A
ljubili... saj je noč še velika, saj je cesta še      prazna      in prostora je še dovolj!«... Resnično  A
poiskal tisto okroglo škatlico. Škatlica je bila      prazna.     Nato sem se napotil v kuhinjo, kjer je bila mati  A
veneli prvi listi na kostanju... Zdaj je bila izba      prazna,      utihnilo je velikonočno zvonjenje zunaj, komaj  A
tam, ker ga nihče ni maral. Drugače pa je izba      prazna,      natanko sem se oziral nocoj ... še svoje zapiske  A
potrkal Severin na njene duri, je bila izba      prazna.      ”Olga!“ je zaklical.   A
vse bolj čist in dostojen, ne taka preprosta,      prazna      delavnica brez stola, brez rož, - stanovanje  A
in Hladnika ni bilo. Gostilnica je bila skoro      prazna,      ob eni sami mizi je sedelo par zidarjev.   A
se ji pravi moje življenje; kmalu bo posoda      prazna.      List za listom pada s tega drevesa, ki se mu  A
prelite kaplje, iz odpadlega lista, kdo ve; ali      prazna      posoda bo razbita, golo drevo se bo posušilo  A
glej, duri so bile odprte. Toda veža je bila      prazna,      prazna je bila izba, človeka nikjer. ”Oglasite  A
duri so bile odprte. Toda veža je bila prazna,      prazna      je bila izba, človeka nikjer. ”Oglasite se  A
mojega srca. Cerkev je bila temna, hladna in      prazna;      v tej tišini in samoti se mi je zdela silno  A
Stopil sem v farno cerkev, ko je bila še skoraj      prazna      in sem se napotil po ozkih, vijugastih stopnicah  A
grlo neznana groza. Materina postelja je bila      prazna.     Stal sem in trepetal in se nisem mogel geniti  A
kuhinjo po svetilko; ali svetilka je bila skoro      prazna,      komaj za pol ure je bilo še olja.A do tedaj  A
sama nista vedela, kako je bila čaša polna in      prazna      in kako je ura pohajala. Pozno je že bilo  A
ljudmi, je vedel, da je njegova ljubezen tako      prazna      in brezmiselna, kakor bi bil skok preko morja  A
svojo dušo, ki bi bila drugače tako uboga, tako      prazna...      * Tako je pripovedovala in ni videla  A
vsemi glasnimi gosti ne vé zanjo; tesna je,      prazna      in gola, ena sama podoba visi na sivi steni  A
šlo je čisto blizu mimo!“ Steklenica je bila      prazna;      poklicala sva si še eno, zavila jo skrbljivo  A
Peter je zapazil, da je bila izba skoro čisto      prazna;      postelj je stala ob steni, v kotu pa je ležalo  A
pa se je tudi, da je bila soba čisto tiha in      prazna      in tedaj sta sedla k peči, Olga na posteljo  A
študent denarje in nato sta vstopila. Soba je bila      prazna,      krčmar sam je slonel za mizo in je dremal, dolga  A
se je, kako je pil; mahoma je bila steklenica      prazna      in rdečelaska je prinesla drugo.In kakor je  A
Stopil je v Pavlovo izbo, ki je bila tiha in      prazna;      sedel je na zaboj sredi izbe in je oprl glavo  A
se molče, nato pa je bila izba spet tiha in      prazna.      Peter je vstal ter je odšel dalje po mostovžu  A
steklo je videl časih kočo, ki je samevala tam      prazna      in polupodrta, ali gručo drevja na barju.   A
Kar je pisano, velja, kar je govorjeno, je      prazna      sapa.Blagoslovljen sok je tinta sodnikova, a  A
prisojniški. ”Kar pravita to dva iblajtarja, je morda      prazna      beseda, iz pijanosti in strahopetnosti porojena  A
išnjegorskega. Z levico napenja revolver, toda cev je      prazna,      ne upali več.V onemoglem srdu zavihti prazni  A
revnega stanu, a očividno ni niti mislila na to.      Prazna      sta bila sedeža sester Elekte in Anaklete.Stol  A
burno jo je pognal od sebe z grozno opazko:      prazna!      V hipu pa je prijel fanta za rame in  A
moževi postelji. Šele sedaj je opazila, da je      prazna.     Nepopisen strah ji je zazibal kolena.   A
nedotaknjena, polna, druga je bila do polovice      prazna.      Položil si je zadnjo na ustnice in pil  A
izbranega vina in le posodica pred njim je ostala      prazna.     Ko je napil domačin višjemu dijakonu, jo je vikar  A
in tresoč se je šel v kuhinjo in videl, da je      prazna;      zato se je oddahnil.Nato je šel gori pred vrata  A
zvrnem na mraz in jezo, če mi škodil ne bo na      prazna      čreva in premražena.« Vstopil je in zaklical  A
»Ali pa poslušaj,« začne drugače. »Ni      prazna      čenča, v samem svetem evangeliju sem bral.Da  A
razpala, skrinja se je dala odpreti. Bila je      prazna.     Samo prav na dnu je otipal Martin otroško jopico  A
je iz spovednice. Videl je, da je zakristija      prazna.      »Aha,« je bil birič ponosen, »glej, Mohor, ugled  A
če ima še čutaro s pijačo. Posoda je bila      prazna,      mož je zaklel in utihnil.Potem pa je začel jaditi  A
svilnate rutice, tačas je vse predrago, takrat je      prazna      mošnja in zadnja lira je izginila iz predalca  A
vhodom. Ko sva vstopila, bila je dvorana še      prazna,      samo tam zgoraj sta sedela pri dolgi hrastovi  A
da ne pojde praznoroka od hiše!« »Ne pride      prazna      na Visoko,« je zatrjeval oče Primož, »veste  A
nič, Kapsov graben ni za nič in Kozja noga je      prazna      bolj kakor izstradan kravji vamp!« »Tako hudo  A
zažarilo pred očmi. »Naj se ti le zrahlja      prazna      buča,« je vpil, »prav je!« Rajtšola ‒ za katero  A
njo. Vstopila sta v malo sobico, ki je bila      prazna.     Nato je zopet odprl vrata ter jo potisnil v drugo  A
pojdite po svojih opravilih! Jezdarica je vedno      prazna,      in maestro, ki so ga vam za ples naročili milostivi  A
zateči k vam, pravijo, in jaz menim, da to ni      prazna      govorica!« Janez Sonce je govoril ponižno  A
Ne morem ti pomagati, revče! Moja kuhinja je      prazna      in na ognjišču se nič več ne kuri.Vzeli so mi  A
katero je bil nasul nekaj peska, da se ni videla      prazna.      Tako preoblečena in izpremenjena sta  A
gospodu vse spil, stari požeruh ti!« »Res je      prazna      - majolika,« odgovoril je Tomaž Ručigaj z veliko  A
mi sreče!« . / . / stran 112 . / »Ej, to je      prazna      beseda!Ti boš nesrečen!  A
odprl vratca pri zadnjem zaporu. Bila je to      prazna,      ali visoka čumnata, prav kakor v skalo vsekana  A
pa nista ničesar, ker je bila Lukeževa beseda      prazna      beseda in tjavdan izrečena. Ciganka je očitala  A
izpolni na zemlji! Pot, ki jo hodiš danes, je      prazna      pot.« Nisem v stanu popisati, kako mi je zatripalo  A
je že bilo vse na sodišču. Tudi Loka je bila      prazna.     Vse je drlo na prostor, kjer je Janez Frančišek  A
večkrat imel svojo južino in vselej je še ostala      prazna      skleda za njim!Ta moj otroče sne vse, kar se  A
majhno bisago ob rami in še ta je bila skoraj      prazna.     Tako je odrinil nekdaj bogati Visočan s svojega  A
Drugo jutro se prebudim, in glej, tik mene      prazna      postelja prejšnjega dne je dobila svojega bolnika  A
z zemljo, na kateri ležim. Zemlja domača ni      prazna      beseda: del je mojega življenja, in če se mi  A
da naj pove, kje so vaščani, da je vas tako      prazna,      ali ničesar niso spravili iz nje, nego devetdeset  A
hoditi po bregovih in strminah, če so pleča      prazna      in če ne tiči na njih preobložen koš, kakršnega  A
se in otipavam, pa si otipaj kaj, če je malha      prazna!     In res, denarja nisem imel pri sebi in doma sem  A
obilnim kosom kuhinjskega zraka izdatno napolnila      prazna      pljuča. »Kaj govoriti bela skvo?« sem vprašal  A
časi za kmeta. Cesta skoraj nikoli ni bila      prazna,      prenekateri si je s priprego služil lepih denarcev  A
bolje ozrl, je zapazil, da je postelja v kotu      prazna.     Onega s sivomodrimi ustnicami ni bilo več.  A
škripajočo klop. Šilasta steklenka pred njim je že      prazna.     Ogromne mustače se mu nezadovoljno ježijo, poredne  A
blagoslovom rotiti hude ure?« »Pravijo, da je to      prazna      vera.« »Čudno.  A
stojijo ob oknu in delajo križe proti nébesu.« »     Prazna      vera sem, prazna vera tja: meni sam stiški opat  A
delajo križe proti nébesu.« »Prazna vera sem,      prazna      vera tja: meni sam stiški opat, kakor je učen  A
je oči in si z rokami pokril obraz. Vera in      prazna      vera sta se podili ‒ misel je božala Katarino  A
‒ zdaj molim samo še za to.« »Neumnost je,      prazna      vera, če veruješ, da se duh rajnice žene spreletava  A
tudi že dopovedal, da turški strah res ni več      prazna      beseda. »Nemara je pa le prav, da se samostanski  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA