nova beseda iz Slovenije
»Kakšna noč!« je pogledal skozi okno. » | Pravzaprav | bi bilo najbolje, da bi šel kar na pod v slamo | A |
»Včasih! | Pravzaprav | vedno.Ali sedaj je že taka! | A |
nenadoma oglasilo v njeni duši: »Ti, ali nisi | pravzaprav | hinavka?Kaj ti je bilo tako neprijetno, ko se | A |
se je domislila tega. Zakaj vedela je, da bi | pravzaprav | silno rada povedala Francetu, ki je trdovratno | A |
strta je ležala z enim samim spoznanjem, da je | pravzaprav | sedaj vsega konec.Slutila je, kaj bo z očetom | A |
prav, da zveš: Franceta je prišla tožit ali | pravzaprav | Jančarico, da gleda za njim.« Lojza je ostrmela | A |
Lojza je obsedela. »Saj mu nisem | pravzaprav | nič povedala in vendar ve. Pa da je tako vesel | A |
je France imel tele misli: »Presneto sem bil | pravzaprav | neumen, da se nisem oženil, ko se dobe takele | A |
majhna lučka. . / . / stran 153 . / »Kaj se je | pravzaprav | zgodilo?« je začela premišljevati. »Da je Matic | A |
mislil, da mu bo vsak z lic razbral, kaj ga | pravzaprav | žene v Ljubljano: da gre poizvedovat po Jančarju | A |
je po pravici: saj nihče nič ne ve, kako je | pravzaprav. | Tam naprej, tu nazaj, tu mrtvi, tam mrtvi, enkrat | A |
zdela noga izpočetka. Celo vedela ni, zakaj | pravzaprav | mora k fari.Čutila je, kako jo neka sila vleče | A |
in šele to pot se je živo domislila, zakaj je | pravzaprav | vse to.In v tem hipu se ji je zazdela pogača | A |
»Ali mi daste Francko ali ne? | Pravzaprav | je pa vseeno: če je ne daste, jo bom sam vzel | A |
Na vojsko so ga vzeli. Mož | pravzaprav | ni nič bolan.Samo žalost ga bo ujedla. | A |
se smehljal. Spočetka sem osupnil, nato me je | pravzaprav | vse skupaj ujezilo, kakor da bi sam ne vedel | A |
izpregovorila in spet molčala. Vsak stavek je bil | pravzaprav | vzdih in topa tožba.Na razpotju sta za hip obstala | A |
molčala. Navsezadnje sem ga vendar vprašal, kam me | pravzaprav | vede. »Revolucijo slavit,« mi je rekel, se ustavil | A |
Res. A | pravzaprav | je zmagala očetova modrost.Ukana je zmagala | A |
akacijami, razbrati misli in preudariti, kaj se je | pravzaprav | zgodilo ponoči. Strahotno ga je prevzel skrivni | A |
»Ga ni doma! | Pravzaprav | čeden sin, da ga ni doma, ko pride oče.«Radovan | A |
doma žalostnemu očetu povedal, da živiš, da | pravzaprav | imenitno živiš v Bizancu, je stari oživel, kakor | A |
pala . / . / stran 112 . / tincev, prefekt pa | pravzaprav | glavar barbarov, kmetov.Z veliko dostojnostjo | A |
kakor bi imel tilnik iz prediva. Nespamet | pravzaprav. | Toda glava se mu obeša, kakor sem rekel.« | A |
nosi zastonj modrosti v glavi. Tako blizu sem | pravzaprav | Epafroditu in njegovemu vinu, pa bi hodil v | A |
edino to, kaj ko bi se zavedel Upravda, da je | pravzaprav | ona vžgala ta strašni plamen maščevanja v Iztoku | A |
se pogovarjala, tako naj se zgodi.« »Hudo je | pravzaprav | takole loviti kruha po svetu. Ko bi mogel dati | A |
v roke, da ne bo več za rabo!« »Rokavice je | pravzaprav | res škoda, ampak če dela, ni tako grda reč, | A |
Zasmejala se je parkrat pri zajtrku. | Pravzaprav | poskusila se je zasmejati, ker je videla objokane | A |
Alena se je veselo zasmejala. »Ah, ali smo | pravzaprav | čudni!Veseliti bi se morali, pa se jokamo. | A |
rahlim poklonom odzdravila. Kakor bi se bila | pravzaprav | rada takoj pogovorila z njim, ker je v tujini | A |
Jaz zahajam tja, drugi tudi - ker nas hočejo, | pravzaprav | potrebujejo. Akademiki pri meni, v naši hiši | A |
ponavljal in gledal predse na pesek. »Kratkokrilka | pravzaprav, | pa se nosi, o, smo že kaj drugega videli.Kaj | A |
je premalo odločno ugovarjala, ko se je Brest | pravzaprav | norčeval iz ljudi, ki so mu bili dobrotniki | A |
smela z vami občevati, saj veste, otrok sem še | pravzaprav. | -Kako pa, oprostite, ali k Smrekarjevim ne zahajate | A |
toliko, kakor bi se do golega slekel. Original je | pravzaprav! | « Alena se je zvonko zasmejala, pred | A |
Ura udari na delo!« »Torej se ujemate | pravzaprav | z gospodično Maro, ki trdi, da nima skoraj nobena | A |
prejšnji večer svojo, po kateri ji je bilo sedaj | pravzaprav | žal. »Mara, poldne zazvoni takoj. | A |
Samo od sebe! | Pravzaprav | meni nič mar!On naj gleda!« | A |
pretekel pot, ko bi jaz hotel. In prileglo bi se mu | pravzaprav! | Zakaj je včasih tako skop? | A |
zakriti razburjenosti. Alena je odložila pero, ga | pravzaprav | vrgla na mizo in vstala. »Ne, tega ne podpišem | A |
vse, kar se je dogodilo. Mirno je spoznala, da | pravzaprav | ni vedela in da ni imela vzroka, zakaj se je | A |
zasleduje spletko, ali naj komu razodene to, kar je | pravzaprav | bolj slutila nego jasno vedela.Najbolj jo je | A |
občudujem. Toda - delo za narod - ali ni to | pravzaprav | fraza?« Ironija mu je igrala okrog ustnic | A |
rekel: »Da, da, za domovino žive, trdijo - | pravzaprav | pa le na stroške domovine!« »Ni res | A |
epričana, da nisem radovedna.« »Verjemi, Minka, da | pravzaprav | sama ne vem, čemu sem se razburila.Domov namreč | A |
bil zaslišan za pričo. Tedaj tudi on se je | pravzaprav | ogiblje, on, zaradi katerega trpi, zaradi katerega | A |
moja hiša pa ne vemo o tem ničesar. Alena pa | pravzaprav | ni naša, torej me ne briga!« Bresta | A |
naj ne čakajo, ker se Štefan še mudi na žagi. | Pravzaprav | je bila Alena vesela, da ga ni bilo pri mizi | A |
takoj se je prestrašila in skušala popraviti. » | Pravzaprav | pa ti še niti nisi učiteljica.Zato nič ne sodim | A |
rafinirana ženska - ba - kdo bi se menil. Toda | pravzaprav | je še otrok.In če ta ženski otrok misli, da | A |
odkritosrčno razodeli, kaj in kakšen je bil | pravzaprav | začetek tega in takegale vašega konca.Sedite | A |
smo dihali samo eno misel: Čemu je bilo tega | pravzaprav | treba?Pozno smo polegli. | A |
zapora. V hipu si Silvester ni bil svest, kje je | pravzaprav. | Že je napel mišice, da bi se dvignil na ležišču | A |
prižgala jamščarico in se začela slačiti. » | Pravzaprav | ima Peter prav,« je sprožil besedo Boltežar | A |
brezčuten buljil v noč, da je zvedel, kako se je | pravzaprav | zgodilo. Blizu polnoči sta Mihor in | A |
kateri je vdano ležala stara lopata, in luknjo, | pravzaprav | jašek, poln črepinj, raztrganih škatel in papirja | A |
govoril, naj bom zaboga tiho. In res, četudi sem | pravzaprav | mislila odgovoriti, že iz šolske navade, sem | A |
na sredini reke vedno tako groza, saj se vode | pravzaprav | ne bojim in tudi plavati znam že dolgo, ko na | A |
analizira položaj in ukrepa. Nemci bi morali biti | pravzaprav | sami oficirji!Saj je res sumljiva, punčara | A |
pod kontrolo in da se ji ne more nič zgoditi; | pravzaprav | ni niti pomislila na to, da bi njej osebno lahko | A |
kljuko, levico je imela v globokem žepu halje. | Pravzaprav | je bila na zunaj čisto taka kot po navadi, toda | A |
tiho, da sem komaj razločila njune besede. | Pravzaprav | sem se takoj začudila, kako je mogoče, da sta | A |
tako da sem si mislila, da do tistega, kar ga | pravzaprav | razburja, še nista prišla. Oče je povzel | A |
da se od tega hipa v avtu ne jé več. To je | pravzaprav | žretje, boš že oprostila, mama.In kriva si sama | A |
Jura - kako naj bi bil tedaj vedel, da se je | pravzaprav | že nagaral, tako da bi se zanj skoraj lahko | A |
strela z jasnega, presunilo spoznanje, navdih | pravzaprav: | duša je to!Duša, ki na onem svetu ne najde miru | A |
mimo. . / . / stran 155 . / Pomislila sem, da | pravzaprav | ne vem, kako naj ji povem vse tisto, ker je | A |
okno, in daleč od resnice najbrž nisem zašel. | Pravzaprav | smo bili kakor ena sama velika družina, dokler | A |
Tukaj ležim že kar nekaj časa. Koliko | pravzaprav? | So šele meseci? | A |
tu, da sem lahko marsikaj premislila. Da sem | pravzaprav | že lahko premislila vse dosedanje.In zdaj je | A |
tega nisem bila vesela? Mogoče sem takrat in | pravzaprav | vse življenje imela preveč dela. Vedno sem dobivala | A |
prinesla do ust, in ne brez polivanja. Tukaj mi je | pravzaprav | najboljše doslej.Zato še ne bi umrla. | A |
vem, kdo je kateri. Čez čas sem opazila, da | pravzaprav | nikamor več ne grem sama; vedno kdo hodi zraven | A |
reki vidim dolgo hišo z dvema strehama; ne, | pravzaprav | sta to dve med seboj povezani hiši, le streha | A |
je s cigareto v roki, kakor da se ta pogovor | pravzaprav | sploh ne splača, in se kislo zasrepel skozi | A |
če je kdo res potreboval kakršnokoli pomoč. | Pravzaprav | bi bilo vse v redu, so si govorile kolegice | A |
jih zdaj tudi ni odgnal. Pomislil je, da je | pravzaprav | nekaj ganljivega v tej Veronikini zaupljivi | A |
ona, Veronika, v resnici Katarina, Katarina pa | pravzaprav | Veronika. »Kako sugestiven glas imate,« je rekla | A |
povsem izgubila. Zdaj je nehote spoznala, da je | pravzaprav | v prostoru, polnem tujih ljudi. »Kaj je?« se | A |
bil nekaj, kar je bilo zanjo tako važno, da | pravzaprav | ni mogla niti sproščeno dihati, če ni čutila | A |
iztiskala gobo in začenjala vedno znova. Na stolu se | pravzaprav | ni videlo, ali je vino izmito ali ne, toda goba | A |
Kakor to, da sem ljubljena? To je razčiščeno, a | pravzaprav | sem hotela nekaj drugega.Premisliti moram nekaj | A |
- Ampak z množico nisi mislila tega, kaj? ‘ | Pravzaprav | ne.’ - In kako to, da ne preneseš množice, se | A |
Samo to šteje. ‘ | Pravzaprav | sem to vedela,’ si je govorila naprej Veronika | A |
zaslutila, da se je približalo tisto, kar jo | pravzaprav | muči in čemur se je ves čas nagonsko izogibala | A |
drugega ne, za svojo mamo mora vedeti. Mama je | pravzaprav | vse, kar imamo po vsej pravici in za vse večne | A |
Boljšega zaveznika od mene nimaš. Midva sva | pravzaprav | eno, še nisi spoznala?Tudi jaz sem Veronika | A |
Kaj pa si mu rekla? Naj ti odpusti, ker ga | pravzaprav | nikoli nisi imela rada?In da ostanita prijatelja | A |
Veroniko v množici okrog sebe, v kateri je imel | pravzaprav | že vse, kar mu je prijalo in kar je potreboval | A |
bilo v naselju, ker sem že odšla. Torej je | pravzaprav | vse v redu. Ne bom več čakala.’ | A |
Pol dvanajstih, to je izključeno! | Pravzaprav, | ’ si je govorila Veronika, ‘pravzaprav je še | A |
izključeno! Pravzaprav,’ si je govorila Veronika, ‘ | pravzaprav | je še dobro, da Miloša ni bilo! Kakor da bi | A |
Opazila je, da se to naporno dogovarjanje, | pravzaprav | bolj pričkanje, vleče v nedogled, obenem pa | A |
Poiskala bi Miloša in ga naravnost vprašala, kaj | pravzaprav | čuti do tebe in kako si on predstavlja vajino | A |
Prvo vprašanje ni tako važno ... Kaj njenega ste | pravzaprav | slavili?« »Smejala se boš ... | A |
»Vprašati sem te hotela, kakšne namene imaš | pravzaprav | z menoj.«Miloš je osuplo pogledal. | A |
Hladno jo je pogledal in dopolnil: » | Pravzaprav, | dekle moje drago, si dobila, kar si prosila | A |
jo je spreletel. Obraz tega moškega bi bil | pravzaprav | lahko kakor vsak drug normalen človeški obraz | A |
Veronika! Rozi se je držala ob strani, kakor da | pravzaprav | ni za mednje.Teta Rozi je bila povsod obtesano | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |