Alena se je samo nekoliko okrenila od voza proti njemu in mu z rahlim poklonom odzdravila.
Kakor bi se bila pravzaprav rada takoj pogovorila z njim, ker je v tujini srečala prijaznega, olikanega človeka, vendar ji je v tem trenutku zazvenel v spominu materin glas: Le nobel, Alena! in je zato takoj poskusila biti zares imenitna.