nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Padec, poved v sobesedilu:
Njihovi obrazi so si bili v nečem podobni, in razen tega so bili nekam čudno odprti, tako da sem ves čas ugibal, kaj se plete v glavah, ki so trkale ob leseno pregrado, bolj ali manj pazljivo strmečih skozi okno, in daleč od resnice najbrž nisem zašel. Pravzaprav smo bili kakor ena sama velika družina, dokler smo v vlaku sedeli skupaj; brž ko se je ustavil na kakšni postaji, kjer so izstopali bolj na gostó, ali če je bilo treba prestopiti, pa smo se razkropili z nekakšno vročično naglico, kot bi nam kdo kuril pod petami.
Na policah in po hodnikih pred kupéji je bilo toliko pletenk, nahrbtnikov in košar, da skoraj nisi imel kam stopiti, če si se hotel pretegniti ali kaj drugega; praznih seveda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani