prag (501-600)

škof Janez Evangelist je ravnokar prestopil	prag	cerkveni ter šel, obdan z mnogoštevilnim spremstvom	A
v znamenje, da je hišni gospodar prestopil	prag	gradu svojega. Vstopijo v pisarno pri oskrbniku	A
je v tistem hipu prekoračil knez Aleksander	prag	sosednje sobe; bil je bled kakor mrlič. 𠆪,	A
in ga rahlo prisilil, da je moral prekoračiti	prag	v sobo. »Kam hočete, prijatelj?« kriči baron	A
so brezzavestnega Filipa prinesli pred vežni	prag,	zahtevajoč, naj bi ga sprejeli pod streho.Prihitela	A
dejalo, če bi morala hlapcem ukazati, da čez	prag	vržejo sveto osebo tvojo, ki si tako rekoč moj	A
Slovo torej jemljem. Tudi pred tvoj	prag	prihajam.Znana ti je vsa beda, s katero so udarila	A
sem smel kdaj v pivnico? Če sem le prestopil	prag	pri Prodovčevih, bila je kakor sapa za mano	A
vesta, kako se vrže človek, nadležen človek, čez	prag,	če ga ne marajo v hiši?l mJaz bi že vedel!l	A
medice!« je Majnhalm plosknil z rokami. Čez	prag	je vstopil star služabnik. »Medice!« je Majnhalm	A
prisla z dela. Od predpečka so stopale na hišni	prag	in se jezile, češ, vse bo postano, ker dedec	A
Na trkanje in vpitje se naglo odpró vrata, na	prag	odločno stopi srednjeletna ženska in s hudimi	A
ob njem je sedel drugi z obvezano glavo. Čez	prag	je na plano stopila Jelena. »Bog vaju sprejmi	A
je debelo pogledala, ko je prestopil vežni	prag.	»Pa danes?	A
pobral, pa so se vrata odprla prav na široko, čez	prag	je počasi stopil Trlepov Francè in se ozrl po	A
Do cesarja ne moreš kar naravnost, nekateri	prag	moraš obrusiti.« Nejevoljna sta koračila	A
je bil že trden mrak, ko je prestopil domači	prag.	»Kaj bo pa zdaj?« sta Janez in Nace	A
naj ostanejo!« Opat je z menihi stopil čez	prag	in se nameril v krdelo ljudi. »Kaj je	A
nikjer na svetu ni take doline! Mati stopi na	prag	in se ozira po rebri dolgih, sočnih njiv; iz	A
pragom je poveznjena reta z raztrganim dnom, čez	prag	leži ročnik s cepcem brez glože ...Tudi okoli	A
mora vselej precej pripogniti, ko lomasti čez	prag,	in sesti le na trdno klop ob peči, da ne polomi	A
pobrala prazno kablico in se umaknila na vežni	prag,	tu je obstala vsa v strahu, kaj bo. »Česa se	A
Primož govoril kakor sam s seboj; »čez tistile	prag	so mi pogrebci odnesli očeta in mater; tele	A
zavečali vanj. Primož je pokleknil ob hišni	prag	in ga poljubil.»Jaz in vsi naši smo te obrusili	A
pred Trlepovino, »precej pridem za vami.« Na	prag	se je ob burklah prilomila stara Trlepka in	A
Trlep je molčal. Mati je prišla spet na	prag	in prosila, da bi gospod vendarle stopil v hišo	A
« so silili. Baba molči, počasi stopi pred	prag	in se zagleda v zvezdnato nebo.Ko se vrne, z	A
Otožno se je ozrl vanjo in stopil na hišni	prag,	da bi, kakor človek, ki živi od zemlje, skrbno	A
ste tu!« Zaprl je lino in prišel pred hišni	prag.	»In prav pri meni vam ju je iskati?« je izpod	A
skrivaj odgovoriti, ko je za možmi stopil čez	prag.	»Lepo se ti maže voziček, bratec France!« so	A
Pa se je premislil. Lipa je stopila čez	prag	koče in spregovorila: »Mati, Čopasta Priba!	A
biriči na Paleževino, stopila je Mozolka na hišni	prag	in pogledala tja na reber za onimi štirimi.	A
predpasnik in rokava snela ter tako stopila na	prag.	Komisar Mulej je bil vljuden mož.	A
ali bi klicala hčer ali ne. Pa takoj stopi na	prag	in zakliče glasno: »Polona!« Ni bila njena navada	A
roki v predpasnik obrisavši si, stopi zopet na	prag.	Vnovič se je zaiskrilo gori pri hosti.	A
iz izbe stopiti ni mogla, zgrudila se je na	prag.	Mozolka pa je kričala v drugem koncu veže, tresla	A
plenic zlezel. Včeraj sem si bila drv pred	prag	nanesla in brž je rekel, da jih naj pospravim	A
bila žandar in vredni vaški načelnik zapustila	prag	zahodnih vežnih vrat, ko je mati županja po	A
prstih tiho . / . / stran 179 . / tapila čez	prag	na vzhodno stran, tam pa čez gnojišče in dvor	A
razcapán, tak obračala oči, če bo hodil na naš	prag	tebe gledat Martin Spak, ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒	A
nima več uma in pameti od Boga, kakor da na	prag	svoje luknjice zleze, kadar je sončni dan.Ti	A
hipu se vrata odpró in gospod Piškáv stopi na	prag	z nabranim čelom, s svečo v roki, razoglav in	A
učiteljevega doma, pokliče ga škilava žena pred vežni	prag	in mu skrivnostno takole govori: »Veš ti, Peter	A
prišel na svet, ko nisem imela kam stopiti čez	prag,	ko me nihče ni hotel pod streho, k rajnici materi	A
klešče, zopet ni davi stopil s pravo nogo čez	prag.	« Gospod Sova je res prišel s svojim ostrim obrazom	A
kakor dete? Kmalu je prišel »grajski Janez« na	prag	naznanit, da je konje že napojil.Z lahkim površnim	A
bom vsakega razparal, kdor bo stopil na naš	prag,	mati!« Tako je bilo naposled ukrenjeno, da tujka	A
grešna, hudobije polna duša bi bila stopila na	prag	večnosti, na peklenski prag, brez pravega spokorjenja	A
bila stopila na prag večnosti, na peklenski	prag,	brez pravega spokorjenja. Ali za zdaj mu Bog	A
neugodnimi izdihljaji ter sitnimi tožbami. Na	prag	pride sedaj postarna žena, Basnigojeva žena	A
Za božjo in Kriščevo rano! Pesa človek pred	prag	ne bi pustil iz usmiljenja in srca, pa bi starega	A
Volkun se je postavno ustopil na kuhinjski	prag.	»Tudi ti boš dobil jesti, Volkun.	A
eno prisolil.« Pa se je hitro umaknil nazaj na	prag,	ker je pred njim zarežal in pokazal zobe Volkun	A
hudomušno nasmehnil in odšel z odbranimi zvonci čez	prag.	Največ zvoncev je pelo v Podlipnikovem tropu	A
je iz vreč in plažovtov in prvi je stopil čez	prag	Miha in tik za njim Franca. Pa se je spet oglasil	A
klobuka in kožuha mokroto. Takrat je stopil na	prag	Cena in prijel Marka za obe rami: »Čaj, da te	A
Jest!« je poklical h kosilu in prvi stopil čez	prag.	* Plevice na polju so se plazile po razorih	A
in se podvizal iz koče. Franca pa za njim na	prag	in ga je prav sladko vabila: »Nikar še ne hodi	A
privoščiš.« Raztrgal je z rokami jetra, stopil na	prag,	požvižgal Volkunu in Hrustu in jih vrgel vsakemu	A
Mladost je utonila v noč. Nazaj čez	prag	je stopil - ne več varovanec, varuh majhne domačije	A
poredkoma oglasil in je venomer hodil gledat na	prag,	kdaj se bo ulila ploha. Tevž je uganil njegovo	A
očmi kakor zares, je smuknila od ognjišča na	prag:	»Žrebetki, žrebetki, žrebetki!«Stekla je naproti	A
Marko res že med vozarji, je odhitela Ančka na	prag.	Podlipnica ni pokazala svoje nestrpnosti.	A
Marko niti branil ne bil, če bi ga bil vrgel čez	prag,	dokler ni stala Ančka ob njem.Sedaj ga ne more	A
premrznil sneg. Borovčica je priletela prav na	prag	in mraz je prignal tudi volkove z gora. Marko	A
Oba strela je slišal Podlipnik in planil na	prag:	»Res je. Njegovi zvonci pojejo.«	A
priganjali svate, naj hitreje sedajo na sani. Na	prag	je prišel pogledat starešina Planjavec.Mlad	A
deklici, kakih dvajset let stari, ki je ravno na	prag	prišla: »Le naglo, če se hočeš z menoj peljati	A
ki se nismo čez deve . / . / stran 18 . / ti	prag	ozrli; zato smo tudi od ogla do ogla ogledovali	A
vržejo, pa spet nazaj pojdeva. Prideva čez	prag	v izbo in najdeva veliko družino, zlasti dosti	A
tem poduku stopi Štivrnikov France čez vežni	prag	na plano.Zunaj je bilo mrzlo, sneg je pokrival	A
In kadar je utegnila doli spodaj na veliki	prag	stopiti za trenutek in pogledati, z delavno	A
« Bitič tava ob zidu do praga, čez	prag	na ulico, po ulici dalje kakor pijan.In one	A
stransko steno. Vhodna vrata, kjer je visok	prag	dajal jako ugodno stališče, zastavili so takoj	A
spoznal za sestro župnikovo, pristopila je na	prag.	»Vse, vse!« odgovorila je tudi z veselim glasom	A
skozi prste. Mohorič je vstal in stopil na	prag;	težko je sopel.Ozrl se je po nebu in z roko	A
vendar spreletelo, ko je stopil danes sin čez	prag	ter njej, ki je ravno polena v peči pripravljala	A
kakih deset dni mati, ko je korakal ravno čez	prag,	da se napoti v grad. Ozrl se je naglo v njo	A
katero je bila že v hlev stopila, zopet nazaj na	prag.	»Hoho, da imate štibale, prave štibale na očeh	A
Zabrdnice, ki je bila vprav ob tistem hipcu na	prag	stopila in baš zaslišala svojega moža, govorečega	A
jugu, in ves dan je sonce sijalo pred kamnitni	prag.	Na levo si gledal v tesno dolino, obrobljeno	A
stran 72 . / 2 Jasno sonce mu sije na	prag,	ko stopi zopet praznično opravljen iz veže pred	A
ga peste vsi trije. Vlečejo ga do vrat, čez	prag	na stopnice, ki vodijo na cesto, in tam ga pahnejo	A
potem je nezavestnega Tomaža potegnil pod visok	prag	pred kočo in ga tako položil, češ mislili bodo	A
kakor izgubljeni sin, ko je zopet prestopil	prag	očetnega doma! XII Leta 1893 se je dičila Severna	A
boječe, pol srčno prinesel materin dar na domači	prag!	To je bila zlata moja doba, ko še nisem posedal	A
imenoval svojo puščavo. Če danes stopim čez njegov	prag,	se odzovem tistemu povabilu. Vodnik je pripomnil	A
lazijo neznani možje. Prvi je ravnokar stopil na	prag	hodnikov.V roki je imel svetilko slepilko.	A
pijača, da se mu ne pristudi. Nato stopi na	prag,	pogleda na oblake in mi pove, da dobimo zelo	A
Poberita svoje cunje in nikdar več čez moj	prag.	Marš!	A
nekaj drugega, namreč da bi bila smrt res le	prag	v drug in nepoznan svet in je za tako pot vendarle	A
je obregnila Marijanica in stopila na vežni	prag.	»Zakaj si toliko pil?« ga je jokaje karala.	A
imenu!« je šepnil Lovrač in težko prestopil	prag.	Zdelo se mu je, kot bi nekaj pozabil, domišljal	A
prevrnila lonec mleka. Še in še je stopil na	prag	in si s cunjo podrgnil čevlje, da bi se bolj	A
V tem trenutku se odpro hišne duri. Na	prag	pride z lučjo v roki Miklova Zala.Vsi trije	A
sanjarije bodeš pustila za sabo, stopivši čez	prag	novega domovja.« »Torej odvezo imam: kaj pa	A
lajanjem naznaniti njen prihod. Mirno leže pred	prag	in z milim pogledom zre za mlado gospodinjo	A
me je do moje hiše. Komaj pa sem stopila čez	prag,	izgine mi izpred oči, da se mu nisem mogla še	A
da pridem; postavila se je tudi zdaj časi na	prag,	pa kakor zagleda, da grem in da sem jo videl	A
taki niso prosili, jih ni mogel goniti čez	prag	in ščuvati nanje pse, kakor jih je na berače	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani