nova beseda iz Slovenije

prag (301-400)


lačen, prinesi mu žlico; še berača ne podimo čez      prag,      kaj šele hlapca, ki je delal pri hiši in jedel  A
izpregovoril: »Kaj misliš, da sem ti bil pokazal      prag      zato, ker sem bil pijan in slabe volje?Ali pa  A
Pojdi brez prerekanja; odprte so duri, nizek je      prag!     « Še se je ozrl Jernej, dolgo se je oziral  A
kadar bo dozidal: gospodar na peč, Jernej čez      prag;      Jernej bo oral in bo sejal in bo žel: gospodarju  A
je?« Z opreznim korakom je prestopil Jernej      prag.      »Pravice iščem, krivico tožim!« je rekel  A
so mu odprle vratica, je poskočil najprvo na      prag      ter se je oziral naokoli.Nič tujega, neznanega  A
bila iztegnila silna črna roka - je skočil na      prag,      neokretne, od groze odrevenele so mu bile nogé  A
odklenil debeli varuh. Toliko da je stopil na      prag,      me je udaril s težkimi ključi po prsih.   A
je zaškripal pod nogama, ko sva stopila čez      prag.      Šla sva hitro in molče skozi vas do cesarske  A
spravila v škatlo. Prodajalec je stopil na      prag      in je gledal za njó.Stopala je hitro, z drobnimi  A
upognil je široki tilnik, ko je stopil čez      prag.      Obleko je imel hudo obnošeno, vso preozko in  A
smehu in plesu je treba, da prestopi človek      prag!     “ Tako sta šla in sta prišla v krčmo, lepšo  A
imenitnosti, predno jim je bilo dano, da bi prestopili      prag.      Morda se me še spominjaš, kakor sem bil in  A
visoko!“ Odprl je in je zaprl in je stopil na      prag.      Hitro je šel skozi vas, strahoma se je ozrl  A
smiljenje. Ampak v tistem trenutku, ko je prestopil      prag      bele hiše nad klancem, se mu je čudno stisnilo  A
lahkim korakom, kakor prestopi človek domači      prag,      in da bi sedela za to mizo, na tej zofi povabljena  A
niso bile zapàh pred tujim življenjem, ključ in      prag      do nezaslišane skrivnosti, ki je morda ključ  A
nezaslišane skrivnosti, ki je morda ključ in      prag      do vseh drugih, v neskončnosti spečih? Sedèl  A
zadišalo je po snegu. Ko sem po večerji stopil na      prag,      je že naletavalo v redkih, mokrih kosmih, ki  A
bi jo videl, kadar pride. Ko je stopil na      prag,      je takoj spoznal vse, kakor je bilo: čakala  A
trdno vzdignil bom svoj križ: bridkost je      prag      do večnega veselja in smrt je le vstopnina  A
preskočil plot, temveč stopil je moško čez hišni      prag.      ”Mana!“ je poklical v veži.   A
čakaj name tam, kjer je bil nekoč tvoj rodni      prag.      Tak je tvoj posel!“   A
očital? Reci kdo besedo, reci, da ga porinem čez      prag!     “ ”Ne bo treba, oče, sam pojdem,“ je rekel  A
je zibala po klancu navzgor. Stopil je na      prag.     Vrata v sobo so bila na iztežaj odprta - in za  A
Štefan!“ je zavzdihnila mati in je stopila na      prag.     ”Z eno roko Bog blagoslavlja, z drugo kaznuje  A
je v hišo z zastrtim oknom in ko je prestopil      prag,      ga je pozdravila Matilda z mehkim, sladkim smehljajem  A
Kdo te je uročil?“ Hanca je stopila na      prag.      ”Saj si slišala!  A
Hej, potrpite vendar!“ Stopil je za njo na      prag,      pomolčal je nekoliko, nato so se mu zavile ustnice  A
segala v srce nemirna bojazen. Stopila je na      prag,      ozirala se je po vasi gor in proti hribu, če  A
počasi se je nagibal dan; Hanca je stopala na      prag,      gledala je proti žarečemu nebu in se vračala  A
Kadar jih je slišal, je vse omahnilo v njem, na      prag      bi sedel in jokal.Kadar je prišel iz šole, je  A
”Blagor ti, Marko!“ Legel je na kameniti      prag      in je zaspal ...  A
rekel Kurent. Ko je stopil Kurent do duri in na      prag,      je svetilka vzplamtela visoko, dim se je razbegnil  A
postoj v tem plesu! Grenka misel, ne čez ta      prag!     “ Kurent je vzdignil gosli - svetli pari so  A
smo imeli kunce. Nekoč sem stopil iz veže na      prag,      da bi pogledal zaradi vremena.Izpod verande  A
stisnil v njeno naročje. Ko je stopila Marta na      prag,      je videla dvoje svetlih otroških oči, ki so  A
za njima; šla sta omahovaje, prestopila sta      prag,      v veži je loputnilo na tla, vrata so se zaprla  A
otrok v radovednosti. Predno sta prestopila      prag,      jo je prijel za obedve roki. ”Stoj, dekle  A
tam ... Gospodar, advokat Sluka, je stopil na      prag,      ozrl se je v nebo, po vrtu, po cesti; nebo je  A
Tako je človek zmerom žalosten, kadar stopi čez      prag      ... v neznano hišo ... Prinesi vina, Marta!“   A
je prinesla ... jaz pa sem jo vrgel stran, čez      prag      sem jo sunil in sem še pljunil za njó ...V tej  A
maral bi, da bi tvoja noga prestopila tisti      prag!     “ Gospa Melitta se je zamislila.  A
pisana malobrižnost? Komaj da prestopi človek      prag,      se mu vsa izba v obraz zasmeje ter mu pravi  A
glave, toda videl je vse. Gospa je stopila na      prag.     Oblečena je bila v belo haljo, našito s svilenimi  A
nagnila, brez šuma so se odprle duri in na      prag      je stopil kodrolasi, lepi ”brivec“.Iz mraka  A
voščene in so se tresle. ”Zdaj je stopila na      prag,      vsa čista in bela, kraljica iz devete dežele  A
radosti in genotja, če bi zdaj prestopil njen      prag.     Vem, da so vse te gole, vlažne stene od vrha  A
”Kaj si že čisto pozabil name? Stopi na      prag,      pozdravi z besedo vsaj!“Kos življenja je shranjen  A
vode, zaklenil je duri, spravil je ključ pod      prag      in je šel. Komaj je stopil na cesto, so bile  A
da ga je sram molitve. Tone se je vrnil na      prag      in Jokec ga je prijel za roko in se ga je oklenil  A
sladkega, čistega hrepenenja. Stopila je na      prag      in takoj je videl Jokec radost na njenih licih  A
ornatu ... in kadar bo Tinka zdrava in stopi na      prag      v židani obleki, ker pride ponjo gospod Edvard  A
se povrnil in v tistem hipu, ko sem prestopil      prag,      sem se spoznal, začutil sem svojo moč in sem  A
stran 332 . / Ko se vrnem truden in prestopim      prag,      si oddahne srce in je mirnejše; komaj če zaihti  A
njim. Če pride, sem rekel v svojem srcu, je      prag      za menoj, sem stopil v vežo, v izbo, v paradiž  A
primem ga in ga več ne izpustim. Bodi on moj      prag      in moje stopnice!Kolikor je malo, vsaj nekaj  A
narobe daleč od sebe ter se je vstopil široko na      prag.     Molčal je kakor v zelo slovesnem trenotku; v  A
šoli čisto izpremenjeni, komaj da so prestopili      prag;      dišali so po plesnobi, v obraz so bili bledikasti  A
moje selitve v Ljubljano je stopila mati čez      prag      in mi je pogledala v lice; v tistem samem pogledu  A
ter je z umerjenim, počasnim korakom stopil na      prag.     Tam je stal ter se je razgledaval po otrocih  A
in na vsak način! ... Kako da si mogel čez moj      prag?     “ ”Komaj da vem, v kateri kraj, v čigavo hišo  A
je nekoliko osupnjena potem pa je zginila čez      prag.      10. majnika Ker sem sinoči,  A
mizo in duri so že odprte: kako bi stopila na      prag      z zavezanimi očmi? Le tiste oči, ki jih je ozdravilo  A
ki je pripravljen zate ... Komaj sem prestopil      prag,      je skočil mimo mene človek ter izginil v urnem  A
vračala. S sklonjeno glavo sem stopil čez tisti      prag,      na katerem sem to hotel pozdraviti, kraljico  A
butaro ... Noge so se mi tresle, ko sem prestopil      prag.     Veža je bila temna, od stopnic pa je sijala luč  A
in bi jo pehnila, da bi se zadela z glavo ob      prag      ... Ali zdaj, v tej tihi noči bi vstala in bi  A
naposled je mleko prekipelo, ko je bila stopila na      prag,      da bi pogledala po klancu dol; mati je bila  A
je prestopila . / . / stran 39 . / Francka      prag      gosposke hiše; držala sta se za roko in tako  A
šla Francka iz zadehle sobe in je stopila na      prag.     Ko ji je zapihal v lice mrzel zrak, je omahnila  A
Mihovu so se opletale noge; ko je stopil na      prag      in je začutil hladni nočni zrak, bi se bil skoro  A
oči so gledale motno, zaspano. Stopil je na      prag      - žarka svetloba ga je zaskelela v oči.   A
sami srajci na tleh in se je jokala. Šla je na      prag      za bratom in za materjo, ki sta bila oba nedeljsko  A
je šla proti kočiji. Za njo je prišel on na      prag      in se je razgovarjal naglas in smeje s postarnim  A
tupatam so zaškripale duri, prihajali so ljudje na      prag      in so gledali za njo.Čevljar je pogledal skozi  A
molek ... Zmračilo se je, Lojze je stopil na      prag      in sveži zrak mu je zapihal prijetno v lica  A
hitela čez cesto. Matičevka je stopila na      prag      s težko, nerodno košaro v roki. Zamežikala je  A
noge umij v travi, preden prestopiš ta lepi      prag!     “- Zmerom dalje, iz rebri v reber, s hriba v  A
osramočena in preplašena, ter je vdrugič prestopila      prag.      ”Če bi se ne vrnila več?“ je pomislila.   A
kako je okomatana! In s culo v roki je šla pred      prag!     “ Metka je položila culo v kot, dežnik je  A
mesto, vse sanje bi se morale uresničiti, pred      prag      je stopila, da se odpro velika vrata v svetli  A
Vsaj prijazen pogled, kakor beraču, ki pride na      prag      in poveša glavo.Vsaj prijazno besedo, kakor  A
prosila oproščenja! Zakaj glej, stopila sem na      prag,      in če me v hišo ne pustiš, te ne bom prosila  A
”Franc!“ Odprle so se duri, na      prag      je stopila dolga suha ženska in hudobne oči  A
šolo!“ Zdaj pomisli -- nenadoma je prišla na      prag      Marica Polharjeva, nekdaj Micka!Tako je hodila  A
je iskal vse pusto življenje. Prišel je na      prag      templja božjega in je omahnil na pragu in je  A
premeknila, zavzdihnile so prsi ... Prestopila je      prag      in je zaprla duri za sabo.Čuvala je plamen z  A
so treskoma zaloputnila in zgrudila se je na      prag      ... -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- --   A
Visokorodnost je izvolila prestopiti pisarniški      prag.      Obkrožalo jo je polnoštevilno zbrano uradništvo  A
durim in je postavil svečo na tla, tik pred      prag,      ”zato da bo svetila samo meni“.In ko je tako  A
se je v krčmo; ampak predno še je prestopil      prag,      mu je legla na ramo težka roka. ”Servus,  A
sužnjev, in gorje mi, da vem! Tudi vem, čez kakšen      prag      sem radovoljno stopil: da bom, po Kettejevo  A
Strah me je same!“ Stopila je na      prag      v belem krilu in bosa; razpleteni lasje so ležali  A
je odpiral, z opreznim korakom je prestopil      prag.     Ko je stal med durmi na pragu ter pogledal v  A
težo bujnih, temnih las. In ko je prestopil      prag,      ga je zazeblo -- za hip, komaj da je občutil  A
Radoveden sem, kako bo odpiral oči ...“ Stopil je na      prag      in hladna sapa mu je zapihala v razgreti obraz  A
neumnosti ga ne bo vrag jemal!“ Stopil je na      prag      in se ozrl v nebó. ”Fej, kakšno vreme!“   A
on sam se je nekdaj zmotil in je stopil na      prag,      - pa Bog si ga vedi, ali se je česa prestrašil  A
vraga -?‘ Duri so se odprle tiho in počasi, na      prag      je stopila ona v beli jutranji halji.Sonce je  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA