pota (501-600)

bi tako drug drugemu pomagala. Umaknem se s	pota,	podkurim na strani popuščeni ogenj in celo popoldne	A
kravjih stezicah, koder leblajtarji in biriči	pota	ne poznajo, in če mi za to vsak kak groš vržeta	A
po rebri počez šel kakor Francè, prišel je do	pota,	po katerem so hodili čez Gorjance in na katerem	A
Bilo je torej težko hoditi iz gazu v gaz, s	pota	na pot in se vendar zmerom v pravi kraj obračati	A
upaje na tuje mošnje. Ko si je bil kaka dva	pota	ustnice obliznil in ko je čutil, da je grlo	A
Ivan je svetlo gledal, grizel sive brke in dva	pota	vraga poklical in molčal; njegov rojak je sicer	A
jajci in več kosci raznovrstnih kruhov, na sredo	pota.	»In pa kaj vidim?	A
se vrstila sela in vasi. »Imamo li še mnogo	pota?	« vprašal je Ruda zopet po dolgem molku ter globoko	A
izpustil prijateljevo roko in umolknil sredi	pota.	Koren pa je pozabil vse svoje sladke sanjarije	A
zdrsnil z glave. Strast človeška ima čudna	pota.	»Zbogom,« dejal je Hrast polglasno, pa ne da	A
katera, dvigajoča se tudi nad Borjem, ni dala	pota	sončnim žarkom, da bi prodrli v široko borjansko	A
mestu in opiral se ob debelo gabrovo deblo kraj	pota.	»To srečanje, to srečanje!« šepetal je in stiskal	A
petdeset korakov pred drugimi in za majhnim ovinkom	pota,	ko se zdajci oglasi Maruša: »Zakaj pa	A
Počakajva drugih!« menila je in trgala kraj	pota	šopek rdečih korčkov. Vrbanoj pa je	A
hladnem jutru proti vrhu. S posameznih ovinkov	pota	se je že videlo skozi gosto vejevje gor na belo	A
danes bi našel mesto - na ostrem ovinku gozdnega	pota,	pod katerim se je odpiral globok jarek z globokim	A
Čakaj malo, čakaj!« reče oni in stopi sredi	pota	pred njo.»Kako ti je pa ime?«	A
skoro sam. Spremil je deklico potem nekoliko	pota.	mPa k nam kaj pridi!l dejal je, ko sta se ločila	A
naveličam in se ozrem okoli, nisem znala več	pota.	Gozd je tako gost!«	A
večerni piš, ki je zazibal košate pinije onkraj	pota.	Deklica ni odgovorila.	A
prišel, ter nekaj streljajev daleč krenil s	pota	v stran v goščo; tu pa je s strahom in skoro	A
hodil svojim potem, ona svojim; toda njegova	pota	bila so široka, njena ozka in trnova. Ljubeznivo	A
sprehodni kraj še vedno enak. Potem sede kraj	pota	na kamen, ki je samec ležal tukaj, lepo od dežja	A
pogumni ulanski častnik baron Gernau ne more najti	pota	iz čarovne zanke, v katero so ga po njegovem	A
spodnjem gozdu, iz katerega ni našel pravega	pota	domov.« »Jaz se ne spominjam nobenega plemenitaša	A
so . / . / stran 72 . / mu skrajne veje tik	pota	rastočih dreves potegovale preko lica, ko je	A
Bacnil je s svojo šibico črnega gozdnega polža s	pota,	švignil sedaj po tej, sedaj po oni veji in odbil	A
vendar in mimogrede mahnil je na drugo stran	pota,	potegnil počasi klobuk, zakašljal malo ter v	A
Pozna je, pozna!« oglasi se nekdo za njim s	pota	in suha postava žerinjskega oskrbnika pristopala	A
Čakaj malo, čakaj!« reče oni in stopi sredi	pota	prednjo. »Kako ti je pa ime?«	A
navduševalo Jaroslava tako, da je sedel kraj	pota	na leseno ograjo in v svoj, vedno ga spremljajoči	A
minljivost. In vseh teh svetov, ki tekajo neskončna	pota	v vesoljstvu, vseh teh nekdaj ni bilo; pomikale	A
in trpi in drži se, kakor bi bil s križevega	pota	ušel!« »Trpljenje je sicer božja mast, pravijo	A
stopati med svet, ne bodo zahajali na kriva	pota.	Peter in Marica sta imela prvi sedemnajst, druga	A
treba človeku včasi večje družbe in daljšega	pota	v svet.Kdor je videl le domačo vas in domačo	A
ste pustili na očitnem prostoru blizu hojenega	pota,	da bi mislili ljudje in posebej vaša mati: Ponesrečil	A
je cerkvice na gorah, hodil na daljna božja	pota	in goreče je molil.V mnogih stoletjih je bila	A
menoj, ta je zoper mene!’ ni poraben za zvita	pota	človeške politike in narodnih koristi; tukaj	A
ostajati; pot nizdol pa je navadno hitrejši od	pota	vkreber. Sploh se ne more nobena človeška naprava	A
vcepljena kal prihodnjega prestanka ... Toda	pota	božje previdnosti so nezasledna; ako pa jih	A
teh raznih časti ti odpro moji duhovi razna	pota.	Bogastvo, katero ti bo dano, častno je že samo	A
hladnih vrhov. Za tako dolgo hojo smo storili malo	pota	in ne bili bi prišli dalje, čeprav bi ne bili	A
razgrnjenemu prtu in urno segel v vrečo poleg	pota,	da iz nje potegnem, kar bo za zobe.Gospica pristopi	A
podaril, kar mu je poprej obljubil za kazanje	pota.	Tolikanj se je deček bal priti pred oči planinskemu	A
kakor je bila doslej. Lovrè je hodil svoja	pota.	Vozil se je v mesto in zanemarjal dom in družino	A
nedotaknjeni, le hiša je bila razdrapana in	pota	so bila razdrta.Boljših pašnikov pa daleč naokoli	A
bile za odrasle pretežke, in pošiljal jih je na	pota,	ki bi se jih izkušenec ustrašil. »Lovrè, nikar	A
od očeta, ni zmogla. Lovrač je hodil svoja	pota,	ki so bila nepoznana materi in otrokom.Drugi	A
ljubezni. Starejša fanta sta že začela hoditi svoja	pota,	kazati trmo, molče sicer, toda on ju je razumel	A
več vredno kakor notarski papirji, kolki in še	pota	povrhu.« Bogataj je govoril s poudarkom, Bajžlja	A
tako se je Bajžlju zdelo. Sneg je že zametel	pota	in cerkev na griču je nekam majhna kukala iz	A
volja, ki sicer gradi jezove, odmerja rekam	pota	in toku odkazuje hitrost. 11.	A
blizu lipe, je stopila deklica pogumno kraj	pota.	Mirko ni spoznal nočne, v črno haljo	A
Mirka? Njo, le njo, le Zalo moram spraviti s	pota,	če hočem sama uživati njeno srečo.«	A
Mirko, ta ne, ampak ona, njegova nevesta, mora s	pota	in napraviti meni prostor.Strašen črv podjeda	A
se ni mogel prečuditi nad tem, kako Bog vodi	pota	človeška.Z navdušenostjo je prijel za znano	A
bil že od mladih nog; otrok še, imel sem svoja	pota,	svoje misli; sam zase sem živel, malo se prijaznil	A
Različna so bila, častiti prijatelj, najina	pota	v življenju; različne so najine misli in sodbe	A
kreniti malo na stran s starega, priljubljenega mu	pota.	S sosedi je treba v miru, prijaznosti in složnosti	A
ogibali tihodolski otroci in umikali so se ji s	pota	iz šole gredoč.Zljubilo se ji je časi, ko jih	A
praviš? Blizu tukaj, kakih dvajset korakov od	pota	v stran, na desno, ima oglar Peter, najin prijatelj	A
tako leno nad goro in dolino in preprezajo vsa	pota	in kota z opolzkim, nadležnim blatom; jesen	A
kako jabolko, kaka hruška na goli mladiki.	Pota,	sicer tako skrbno snažena, bila so potresena	A
sad. . / . / stran 206 . / V travo krene s	pota,	pod jablano; po travi ležé in gnijó rdeča jabolka	A
opravljena; ljudje so se mi umikali na obe strani s	pota	in debelo so gledali staro Barbo, ki je danes	A
gozdu; jagode je brala. Utrujena leže poleg	pota	in zaspi.Tu pride tuj mož, zgrabi jo in odnese	A
prijetno vijó z belim, drobnim peskom posuta	pota;	zastonj bi bil tu iskal plemenitega drevja in	A
kedó te podi, kje potok, ti konec je	pota?	Na bregu sedi, tako govori	A
napotila proti gradu. Rosana, nevajena takega	pota,	spotikala se je ob korenine, ki so se kakor	A
jaz, oče Jelenko! Veste, to so vam bila čudna	pota;	ženske, ženske!Ženska vse opravi s tistim svojim	A
skoraj več ne bomo znali čuditi. Zvezdam je	pota	izmeril, spoznal je bilke rast in njemu je znano	A
voljo! Onemogla od lakote in bolna od hudega	pota	sva dospela bolj mrtva nego živa v Kočevje.	A
da se vračava še o pravem času.« Na sredi	pota	med Češčo vasjo in Brezovcem me prime tovariš	A
bogastvo me ni stalo ne enega žulja, ne ene kaplje	pota.	Vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala	A
vselej samo po kranjsko.« Z uspehom svojega	pota	sem mogel biti zadovoljen. Spoznal sem ne le	A
pomenkovati. Če sem prišel s kakega večjega	pota	domov, me je vselej pozdravila tako prisrčno	A
premnogih hramih in zidanicah, videl sem božja	pota	na Žalostni gori, na Zaplazu, pri Materi božji	A
zanimalo. Najbolj so me kratkočasila božja	pota,	ker na njih spozna človek najlaglje dobra in	A
lizala človeški pot.’ Toda kače ne žive samo od	pota;	kar je nam vsakdanji kruh, to so njim tiste	A
jame, votline in preduhe. Truden od dolgega	pota	se je hotel usesti, kar zagleda v svoje čudo	A
prsti in zeli dobimo, kolikor hočemo. Tudi	pota	se nateče dovolj z delavnih ljudi in solze se	A
veliko večji. Tretjo soboto je šel z njim do pol	pota	in je bil tak kakor volk.Fant se ga je začel	A
o prvem pridelku iz vinograda. Premišljujoč	pota	in načine, kako bi si olajšal in polepšal truda	A
pridno babnico, ki se ne bo strašila sonca in	pota	in nobenega posla.Tudi je beseda vseh modrih	A
Sline so se mu cedile kar curkoma, kajti od	pota	in vročine je bil silno žejen in lačen kakor	A
ženska, lep konj in lep vinograd. ◆ Trta iz	pota	poganja in grozdje na žuljih zori. ◆ Vinograd	A
izpustiti. »O, še grem s tabo ‒ samo košček	pota	še,« je govorila.»Prav nič nisem trudna.	A
Pa tudi noge me ne bolé ... Samo košček	pota	še, Jerica!« »Hm,« je dejal Kekec in iztrgal	A
in se spomnita včasih name!« »Samo še košček	pota,	o, samo še košček pota!« sta prosila Kekec in	A
name!« »Samo še košček pota, o, samo še košček	pota!	« sta prosila Kekec in Tinkara, ker se kar nista	A
Kaj, če ne pride lastnik koče in ji ne pokaže	pota	v dolino?Kaj naj počne z bratcem in sestrico	A
pa se najej do dobrega, da ne obnemoreš sredi	pota!	« In Jerica je jedla.	A
lovca: »Koliko časa morava hoditi do pravega	pota?	O, povejte mi, stric, ker me resnično skrbi	A
Kekec je mislil, da je konec bridkosti in hudega	pota.	Zato je bil tako vesel.	A
Pišenca. A vendar je že moralo biti skoraj konec	pota;	zakaj onkraj škrbastih pečin se je prikazovalo	A
»Hvala bogu!« je zasopel Kekec. »Prvi del	pota	je končan ...Samo da sem še jaz tam doli, pa se	A
velika, dnevna svetloba. »No, no ‒ na koncu	pota	sem,« se je razveselil Kekec in je stopil iz	A
Zato se je kar zavalil med gosto ravšje kraj	pota.	Naglo se je oddihoval in si je brisal vroči znoj	A
ko je gledal žival, ki se je ustavila sredi	pota.	Toda ko jo je pogledal natančneje, ga je minila	A
Mojci šopek dehtečega ravšja. Že je krenil s	pota,	da bi natrgal ravšja.A pravočasno se je spomnil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani