nova beseda iz Slovenije
bi tako drug drugemu pomagala. Umaknem se s | pota, | podkurim na strani popuščeni ogenj in celo popoldne | A |
kravjih stezicah, koder leblajtarji in biriči | pota | ne poznajo, in če mi za to vsak kak groš vržeta | A |
po rebri počez šel kakor Francè, prišel je do | pota, | po katerem so hodili čez Gorjance in na katerem | A |
Bilo je torej težko hoditi iz gazu v gaz, s | pota | na pot in se vendar zmerom v pravi kraj obračati | A |
upaje na tuje mošnje. Ko si je bil kaka dva | pota | ustnice obliznil in ko je čutil, da je grlo | A |
Ivan je svetlo gledal, grizel sive brke in dva | pota | vraga poklical in molčal; njegov rojak je sicer | A |
jajci in več kosci raznovrstnih kruhov, na sredo | pota. | »In pa kaj vidim? | A |
se vrstila sela in vasi. »Imamo li še mnogo | pota? | « vprašal je Ruda zopet po dolgem molku ter globoko | A |
izpustil prijateljevo roko in umolknil sredi | pota. | Koren pa je pozabil vse svoje sladke sanjarije | A |
zdrsnil z glave. Strast človeška ima čudna | pota. | »Zbogom,« dejal je Hrast polglasno, pa ne da | A |
katera, dvigajoča se tudi nad Borjem, ni dala | pota | sončnim žarkom, da bi prodrli v široko borjansko | A |
mestu in opiral se ob debelo gabrovo deblo kraj | pota. | »To srečanje, to srečanje!« šepetal je in stiskal | A |
petdeset korakov pred drugimi in za majhnim ovinkom | pota, | ko se zdajci oglasi Maruša: »Zakaj pa | A |
Počakajva drugih!« menila je in trgala kraj | pota | šopek rdečih korčkov. Vrbanoj pa je | A |
hladnem jutru proti vrhu. S posameznih ovinkov | pota | se je že videlo skozi gosto vejevje gor na belo | A |
danes bi našel mesto - na ostrem ovinku gozdnega | pota, | pod katerim se je odpiral globok jarek z globokim | A |
Čakaj malo, čakaj!« reče oni in stopi sredi | pota | pred njo.»Kako ti je pa ime?« | A |
skoro sam. Spremil je deklico potem nekoliko | pota. | mPa k nam kaj pridi!l dejal je, ko sta se ločila | A |
naveličam in se ozrem okoli, nisem znala več | pota. | Gozd je tako gost!« | A |
večerni piš, ki je zazibal košate pinije onkraj | pota. | Deklica ni odgovorila. | A |
prišel, ter nekaj streljajev daleč krenil s | pota | v stran v goščo; tu pa je s strahom in skoro | A |
hodil svojim potem, ona svojim; toda njegova | pota | bila so široka, njena ozka in trnova. Ljubeznivo | A |
sprehodni kraj še vedno enak. Potem sede kraj | pota | na kamen, ki je samec ležal tukaj, lepo od dežja | A |
pogumni ulanski častnik baron Gernau ne more najti | pota | iz čarovne zanke, v katero so ga po njegovem | A |
spodnjem gozdu, iz katerega ni našel pravega | pota | domov.« »Jaz se ne spominjam nobenega plemenitaša | A |
so . / . / stran 72 . / mu skrajne veje tik | pota | rastočih dreves potegovale preko lica, ko je | A |
Bacnil je s svojo šibico črnega gozdnega polža s | pota, | švignil sedaj po tej, sedaj po oni veji in odbil | A |
vendar in mimogrede mahnil je na drugo stran | pota, | potegnil počasi klobuk, zakašljal malo ter v | A |
Pozna je, pozna!« oglasi se nekdo za njim s | pota | in suha postava žerinjskega oskrbnika pristopala | A |
Čakaj malo, čakaj!« reče oni in stopi sredi | pota | prednjo. »Kako ti je pa ime?« | A |
navduševalo Jaroslava tako, da je sedel kraj | pota | na leseno ograjo in v svoj, vedno ga spremljajoči | A |
minljivost. In vseh teh svetov, ki tekajo neskončna | pota | v vesoljstvu, vseh teh nekdaj ni bilo; pomikale | A |
in trpi in drži se, kakor bi bil s križevega | pota | ušel!« »Trpljenje je sicer božja mast, pravijo | A |
stopati med svet, ne bodo zahajali na kriva | pota. | Peter in Marica sta imela prvi sedemnajst, druga | A |
treba človeku včasi večje družbe in daljšega | pota | v svet.Kdor je videl le domačo vas in domačo | A |
ste pustili na očitnem prostoru blizu hojenega | pota, | da bi mislili ljudje in posebej vaša mati: Ponesrečil | A |
je cerkvice na gorah, hodil na daljna božja | pota | in goreče je molil.V mnogih stoletjih je bila | A |
menoj, ta je zoper mene!’ ni poraben za zvita | pota | človeške politike in narodnih koristi; tukaj | A |
ostajati; pot nizdol pa je navadno hitrejši od | pota | vkreber. Sploh se ne more nobena človeška naprava | A |
vcepljena kal prihodnjega prestanka ... Toda | pota | božje previdnosti so nezasledna; ako pa jih | A |
teh raznih časti ti odpro moji duhovi razna | pota. | Bogastvo, katero ti bo dano, častno je že samo | A |
hladnih vrhov. Za tako dolgo hojo smo storili malo | pota | in ne bili bi prišli dalje, čeprav bi ne bili | A |
razgrnjenemu prtu in urno segel v vrečo poleg | pota, | da iz nje potegnem, kar bo za zobe.Gospica pristopi | A |
podaril, kar mu je poprej obljubil za kazanje | pota. | Tolikanj se je deček bal priti pred oči planinskemu | A |
kakor je bila doslej. Lovrè je hodil svoja | pota. | Vozil se je v mesto in zanemarjal dom in družino | A |
nedotaknjeni, le hiša je bila razdrapana in | pota | so bila razdrta.Boljših pašnikov pa daleč naokoli | A |
bile za odrasle pretežke, in pošiljal jih je na | pota, | ki bi se jih izkušenec ustrašil. »Lovrè, nikar | A |
od očeta, ni zmogla. Lovrač je hodil svoja | pota, | ki so bila nepoznana materi in otrokom.Drugi | A |
ljubezni. Starejša fanta sta že začela hoditi svoja | pota, | kazati trmo, molče sicer, toda on ju je razumel | A |
več vredno kakor notarski papirji, kolki in še | pota | povrhu.« Bogataj je govoril s poudarkom, Bajžlja | A |
tako se je Bajžlju zdelo. Sneg je že zametel | pota | in cerkev na griču je nekam majhna kukala iz | A |
volja, ki sicer gradi jezove, odmerja rekam | pota | in toku odkazuje hitrost. 11. | A |
blizu lipe, je stopila deklica pogumno kraj | pota. | Mirko ni spoznal nočne, v črno haljo | A |
Mirka? Njo, le njo, le Zalo moram spraviti s | pota, | če hočem sama uživati njeno srečo.« | A |
Mirko, ta ne, ampak ona, njegova nevesta, mora s | pota | in napraviti meni prostor.Strašen črv podjeda | A |
se ni mogel prečuditi nad tem, kako Bog vodi | pota | človeška.Z navdušenostjo je prijel za znano | A |
bil že od mladih nog; otrok še, imel sem svoja | pota, | svoje misli; sam zase sem živel, malo se prijaznil | A |
Različna so bila, častiti prijatelj, najina | pota | v življenju; različne so najine misli in sodbe | A |
kreniti malo na stran s starega, priljubljenega mu | pota. | S sosedi je treba v miru, prijaznosti in složnosti | A |
ogibali tihodolski otroci in umikali so se ji s | pota | iz šole gredoč.Zljubilo se ji je časi, ko jih | A |
praviš? Blizu tukaj, kakih dvajset korakov od | pota | v stran, na desno, ima oglar Peter, najin prijatelj | A |
tako leno nad goro in dolino in preprezajo vsa | pota | in kota z opolzkim, nadležnim blatom; jesen | A |
kako jabolko, kaka hruška na goli mladiki. | Pota, | sicer tako skrbno snažena, bila so potresena | A |
sad. . / . / stran 206 . / V travo krene s | pota, | pod jablano; po travi ležé in gnijó rdeča jabolka | A |
opravljena; ljudje so se mi umikali na obe strani s | pota | in debelo so gledali staro Barbo, ki je danes | A |
gozdu; jagode je brala. Utrujena leže poleg | pota | in zaspi.Tu pride tuj mož, zgrabi jo in odnese | A |
prijetno vijó z belim, drobnim peskom posuta | pota; | zastonj bi bil tu iskal plemenitega drevja in | A |
kedó te podi, kje potok, ti konec je | pota? | Na bregu sedi, tako govori | A |
napotila proti gradu. Rosana, nevajena takega | pota, | spotikala se je ob korenine, ki so se kakor | A |
jaz, oče Jelenko! Veste, to so vam bila čudna | pota; | ženske, ženske!Ženska vse opravi s tistim svojim | A |
skoraj več ne bomo znali čuditi. Zvezdam je | pota | izmeril, spoznal je bilke rast in njemu je znano | A |
voljo! Onemogla od lakote in bolna od hudega | pota | sva dospela bolj mrtva nego živa v Kočevje. | A |
da se vračava še o pravem času.« Na sredi | pota | med Češčo vasjo in Brezovcem me prime tovariš | A |
bogastvo me ni stalo ne enega žulja, ne ene kaplje | pota. | Vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala | A |
vselej samo po kranjsko.« Z uspehom svojega | pota | sem mogel biti zadovoljen. Spoznal sem ne le | A |
pomenkovati. Če sem prišel s kakega večjega | pota | domov, me je vselej pozdravila tako prisrčno | A |
premnogih hramih in zidanicah, videl sem božja | pota | na Žalostni gori, na Zaplazu, pri Materi božji | A |
zanimalo. Najbolj so me kratkočasila božja | pota, | ker na njih spozna človek najlaglje dobra in | A |
lizala človeški pot.’ Toda kače ne žive samo od | pota; | kar je nam vsakdanji kruh, to so njim tiste | A |
jame, votline in preduhe. Truden od dolgega | pota | se je hotel usesti, kar zagleda v svoje čudo | A |
prsti in zeli dobimo, kolikor hočemo. Tudi | pota | se nateče dovolj z delavnih ljudi in solze se | A |
veliko večji. Tretjo soboto je šel z njim do pol | pota | in je bil tak kakor volk.Fant se ga je začel | A |
o prvem pridelku iz vinograda. Premišljujoč | pota | in načine, kako bi si olajšal in polepšal truda | A |
pridno babnico, ki se ne bo strašila sonca in | pota | in nobenega posla.Tudi je beseda vseh modrih | A |
Sline so se mu cedile kar curkoma, kajti od | pota | in vročine je bil silno žejen in lačen kakor | A |
ženska, lep konj in lep vinograd. ◆ Trta iz | pota | poganja in grozdje na žuljih zori. ◆ Vinograd | A |
izpustiti. »O, še grem s tabo ‒ samo košček | pota | še,« je govorila.»Prav nič nisem trudna. | A |
Pa tudi noge me ne bolé ... Samo košček | pota | še, Jerica!« »Hm,« je dejal Kekec in iztrgal | A |
in se spomnita včasih name!« »Samo še košček | pota, | o, samo še košček pota!« sta prosila Kekec in | A |
name!« »Samo še košček pota, o, samo še košček | pota! | « sta prosila Kekec in Tinkara, ker se kar nista | A |
Kaj, če ne pride lastnik koče in ji ne pokaže | pota | v dolino?Kaj naj počne z bratcem in sestrico | A |
pa se najej do dobrega, da ne obnemoreš sredi | pota! | « In Jerica je jedla. | A |
lovca: »Koliko časa morava hoditi do pravega | pota? | O, povejte mi, stric, ker me resnično skrbi | A |
Kekec je mislil, da je konec bridkosti in hudega | pota. | Zato je bil tako vesel. | A |
Pišenca. A vendar je že moralo biti skoraj konec | pota; | zakaj onkraj škrbastih pečin se je prikazovalo | A |
»Hvala bogu!« je zasopel Kekec. »Prvi del | pota | je končan ...Samo da sem še jaz tam doli, pa se | A |
velika, dnevna svetloba. »No, no ‒ na koncu | pota | sem,« se je razveselil Kekec in je stopil iz | A |
Zato se je kar zavalil med gosto ravšje kraj | pota. | Naglo se je oddihoval in si je brisal vroči znoj | A |
ko je gledal žival, ki se je ustavila sredi | pota. | Toda ko jo je pogledal natančneje, ga je minila | A |
Mojci šopek dehtečega ravšja. Že je krenil s | pota, | da bi natrgal ravšja.A pravočasno se je spomnil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |