nova beseda iz Slovenije

posteljo (601-700)


napotil proti svojemu domu, da bi legel na svojo      posteljo,      pod svojo streho, med svoje sestre in brate  A
si od rojstva, pa sem si nazadnje le smrtno      posteljo      postlal!“ Nevernik je kihnil, nato je Kurentu  A
sem, da bi si na praproti postlal svojo zadnjo      posteljo.     Blizu je moja žalostna ura, kaj bi zdaj še barantal  A
da si omahnil truden in prašen na to nerodno      posteljo?     Ali si bil za sužnja v daljnem mestu, pa si se  A
sredi ceste. Bodi pameten, Jože, in lezi na      posteljo      ...‘In jaz, gospoda moja, jaz pijem ...“   A
”Čemu vstajaš? Lezi takoj nazaj na      posteljo      in dobro se zavij ... Jezus, Marija, kaj bo iz  A
postala je kakor v strahu in se je ozrla na      posteljo,      kjer je spal oče; oče se je zganil. ”Kaj  A
pripravljena, da se razlegne široko, je pokleknil ob      posteljo      in je zajokal. ”Ti, ki sem te rad imel, ti  A
Zakaj bi tukaj sedeli, če ste bolni? Lezite v      posteljo!     “ Mati je legla in ko je minilo teden dni  A
duri, zalučil je klobuk na tla in je omahnil na      posteljo      z razprostrtimi rokami. ”O ti, ki sem te  A
Ivanka; raje molite!“ In je pokleknila ob      posteljo.      Zakaj Marta je videla pogled, predno je ugasnil  A
razpela ni bilo v kotu, ne najmanjše podobe nad      posteljo,      niti marijaceljske Matere božje. Predno je  A
Obleka je zašumela, vzdihovaje je legla Hana v      posteljo      in se odela do ust. ”Ni lepo, Marta, da ne  A
Počasi delaš, Marta, počasi ... Kruh ti dajem in      posteljo      ... pošten človek ne jé zastonj in tudi ne spi  A
tiho so se zaprle ... Oblečen je planil poet na      posteljo,      z obrazom v blazino, široko je razprostrl roke  A
suknje!“ Slekel je suknjo in jo je zalučil na      posteljo;      roža je padla iz gumbnice na tla. ”Zmerom  A
stopil je v izbo, vrgel je suknjo in klobuk na      posteljo      in je takoj zgrabil prazno steklenico, ki je  A
plašč in si takó napravil vzglavje za svojo      posteljo.     Zadaj v kotu je imel svoje ognjišče in kuhinjske  A
ustnicah, prazna in brezglasna. Legel je v      posteljo,      odel se čez glavo ter zaspal s skelečimi očmi  A
gnilobi je bil v izbi, je prepajal in skrunil vse,      posteljo,      preprogo na tleh, prt na mizi; celo podobe,  A
pad strehami. Vstal bi izza mize, legel na      posteljo,      zaspal; toda od razburjenosti, od napetih, žgočih  A
zavrtil v ključavnici. ”Počakaj, da se vrnem v      posteljo!     “ Ko je stopil Jošt v izbo, mu je puhnil v  A
meni, siroti, ki sem ti bila postlala to mehko      posteljo,      kaj si mi že vse prerekel!Vlačuga mi praviš  A
glasom, mahal z rokami, vzdigal se in padal na      posteljo.      ”Kaj me gledaš tako, Marica?  A
svoje matere in globok moški glas. Legel je na      posteljo      in se je odel preko glave.Toda glasovi niso  A
Jezus!“ Hodil je po sobi, nato je legel na      posteljo.      Tinka je molila; njeno srce je bilo mirno  A
je svetilo ivje. Jokec je položil na Tinkino      posteljo      vse suknje in vsa krila, odel jo je do vratu  A
prvikrat pri meni in zadnjikrat.“ Položil ji je na      posteljo      lepo pomarančo z dvema zelenima perescema.   A
mi je sanjalo nekoč? Takrat, ko sem legla na      posteljo      in sem vedela, da ne vstanem nikoli več in so  A
hitro, omahovaje. Prišel je domov, legel je na      posteljo,      luči ni upihnil.Kakor v vročici so se mu svetile  A
je duri in je tipal ob steni ter se vrnil v      posteljo;      pot mu je lil po životu.-   A
Zaklenil se je v izbo, luči ni prižgal; sedel je na      posteljo,      uprl komolce ob kolenu in stisnil čelo v dlani  A
Nerodno sem spal; odtod puste sanje!“ Legel je na      posteljo,      toda glava ga je bolela in zaspati ni mogel  A
Slekel si je počasi suknjo in je legel na      posteljo.      ”Zdaj je že ura odbila ... zdaj čakajo ...  A
Sanjalo se ti je! Spravi se v      posteljo!     “ Stopil je v vežo.  A
njegovih očeh, v njegovem srcu ... Legel je doma na      posteljo,      obrnil se je v steno in je ječal. In nikoli  A
sključen, trepetajoč, in je legel oblečen na      posteljo.      ”Še to, kar sem dobil za borno plačilo, ni  A
Zmerom vas bom imel rad, ata!“ Položil ga je na      posteljo,      spravil mu je roke pod odejo in ga je odel do  A
Mrtev je! Deni ga na      posteljo!     “ ”Mrtev!“ je zakričal Kačur, tiščal je drobno  A
Rekli so, da sem bolan. Zares so me položili v      posteljo      in tam sem ležal teden dni ali koliko, ne vem  A
dovolj.“ Stal sem še nekaj časa neodločen pred      posteljo.     No, naposled sem se naveličal ter se odpravil  A
pred ogledalom, se veselí ogledalo, če leže v      posteljo,      uživajo blazine gorkoto njenega telesa, če se  A
temnimi očmi ... Razpravil se je in legel na      posteljo.     Ko je ugasnil luč, stopili so mu v dušo spomini  A
je bilo sezidano poslopje trpljenju za dom in      posteljo.     Če sem šel mimo, ko je povsod drugod sijalo sonce  A
zpregovoriti. ”Po pravici!“ je zajecljal, legel je na      posteljo      in se je odel čez glavo ... To se je zgodilo  A
s punco; šiva ji pisano krilce, polaga jo v      posteljo      in jo odeva, a zardí ter skrije igračo, če stopi  A
se oklepale mojega vratu. Položil sem te na      posteljo,      otroka, in meni samemu je bilo, da bi legel  A
bila pripravljena zanjo. Ko jo je položil na      posteljo,      je sedel ob njenem vzglavju, božal jo je po  A
odprto in mesec je sijal v ravnih žarkih na      posteljo.     Ob oknu pa je bila senca, ki se ni genila.   A
roke tisto drobno telo in so ga položile na      posteljo.     Nikoli več se niso odprle oči, nikoli več niso  A
ugledala izbo s preprogami in tapetami in mehko      posteljo;      jokala sem in sem ležala dolgo, on pa je sedel  A
posegle tiste štiri roke, da bi položile na      posteljo      to gnusno telo! -- sem mislila in upala sem  A
jaz pa vem, da še ne spi in da je skočila v      posteljo      šele, ko je slišala moje korakena stopnicah  A
kadar je sama doma? Zakaj upihne luč in skoči v      posteljo,      kadar prihajam?Nocoj jo zalotim.   A
jo zalotim. Zaklenem duri in se skrijem pod      posteljo.     In kadar pride ... počasi bo zavrtila ključ, ozrla  A
spremili? Pojdite z mano, skrijte se z mano pod      posteljo!     Lepa komedija bo!“  A
trepalnice so legle globoko na oči. Položil sem te na      posteljo      in zdi se mi, da sem zaspal tudi sam, čudno  A
zganila poslednjikrat. Snaha se je sklonila nad      posteljo      in zakrila obraz z rokami.  A
zibalo pred očmi; ko je prišel domov, je legel na      posteljo,      premetaval se je vso noč in ni zatisnil očesa  A
treba ga je bilo prenašati s postelje in na      posteljo      in Francki, dasi jo je bilo sram tega čuta,  A
goldinar na mizo, a nato je omahnila in legla na      posteljo      ...Tri leta ni šla več k materi in mislila je  A
slačil in spal je stoje, še preden je legel na      posteljo.     Mati in Francka pa nista spali dolgo v noč, razgovarj  A
jokala dolgo v noč. Preden se je napravila v      posteljo,      je vzela svetilko in je posvetila na njegov  A
kakor prej je prelagala Francka s postelje in na      posteljo      izsesane ude, pokrite z ohlapno sivo kožo.   A
“ Mati je vzela list v roke in je sedla na      posteljo.     Vse je šlo gladko prav do konca, mati se je smehljala  A
tla so se časih malo zamajala. Sedel je na      posteljo.     Mati je stopila k njemu in ga je pogladila po  A
vrnila od pogreba in je pospravljala materino      posteljo,      je našla v nogavici goldinar.Zadnji je bil in  A
je bilo nebo razvedrilo in mesec je sijal na      posteljo.     Trepalnice so ji lezle na oči, misli so se že  A
Nizke, zadehle izbe; vlažne stene, samo nad      posteljo      sveta podoba, morda glavaKristusova, s trnjevo  A
Nič več ne joka mati, kadar kleči zvečer pred      posteljo      ... Umolknili so in se niso spogledali.   A
kabinet, razpravil se je hitro ter legel na      posteljo      ... Posetil je zadnjikrat svojo rojstno vas  A
bila slabša dan za dnem in kadar je legel na      posteljo,      obšla ga je utrujenost, da ni mogel ganiti z  A
zmedle misli ob prvem kozarcu in je moral v      posteljo.      Teta je bila za glavo večja od njega, suha  A
napotil k postelji po klobuk. Nad belo pogrnjeno      posteljo      je bila sveta podoba in pod podobo je visel  A
je ključ v ključavnici. Metka se je vrnila v      posteljo;      mraz ji je bilo in trepetala je. ”Zdaj so  A
“ -- Zdrznila se je in nikogar ni bilo pred      posteljo,      tema je bila vsenaokoli. V sobi se je premaknil  A
Rečem ti, Metka --“ Udarilo je v sobi ob      posteljo,      prevrnil se je stol. ”Samo to sem ji hotel  A
siloma in zvezano v temo. Vrgli so jo na trdo      posteljo      in tako je ležala, roke zvezane na hrbtu, noge  A
razpletene preko ramen. Roke so se opirale ob      posteljo,      oči so strmele proti durim ... Toda glej, nikogar  A
samo, zaprli so me v mrtvašnico!“ Legla je na      posteljo,      vse telo je bilo utrujeno, mrtvo; roke so legle  A
dolga suha ženska in hudobne oči so se ozrle na      posteljo.      ” Vstani!“   A
kotih, kaj bi našla -- glej, sedla mi je celo na      posteljo,      da bi mi videla bolj naravnost v oči ...--   A
pojde iskat po kotih, gledat morda celo pod      posteljo,      v smrdljivo temo. Naposled, Bog vedi, pride  A
Franc je vzel klobuk, ki ga je bil položil na      posteljo.      ”Dobila si službo, pravijo?“ je vprašala  A
stran 343 . / Metka je legla poloblečena na      posteljo;      roke je sklenila pod glavo, široko odprte oči  A
nemirnim srcem, potrta in žalostna je legla v      posteljo;      mrzla je bila postelja kakor grob. Sklenila  A
oledeni ... Črna senca se je zazibala pred      posteljo      in tiho je bilo v izbi. VIII   A
je vsa, komaj se je mogla opreti z rokama ob      posteljo,      in ko je stopila, jo je zazeblo in noge so omahovale  A
omahovale. . / . / stran 348 . / Sedla je na      posteljo,      ni si skoro upala do ognjišča, da bi prižgala  A
je bila še svetlejša od izbe; malo okence nad      posteljo      ni bilo zagrnjeno, celo napol odprto je bilo  A
ležali beli in tanki na odeji. Stal je dolgo pred      posteljo,      gledal je na obraz, ki je ležal na zglavju,  A
je dvanajst, ko se je razpravil in legel na      posteljo.     Skozi odprto okno je prihajala mrzla nočna sapa  A
moglo zaiti v hlače ali v telovnik?“ Sel je na      posteljo      ter oprl brado ob dlan.Razmišljati je pričel  A
njo. Slačila sta se molče, molče sta legla v      posteljo      in sta se odela do vratu.On je gledal proti  A
ni pravila. Sluga pride domu in se vrže na      posteljo.     Jera mu prinese večerjo in prične z neskončno  A
se tja, na ta stol, na to mizo, na divan, na      posteljo,      na preproge in prtiče, vse, vsaka pedenj tál  A
nejasna, tiha bojazen. Položila je Anko na      posteljo;      dala ji je knjigo s pisanimi podobami in punčko  A
zdravnika, da se umiriš sama!“ Položil je otroka na      posteljo      in se je poslovil.Ko je stopal po stopnicah  A
vračal se je mož. Že med durmi se je ozrl na      posteljo      in se je globoko oddahnil.Žena pa je slišala  A
. / stran 362 . / Nato jo je položila na      posteljo;      tresla se je po vsem telesu, v licu ni bilo  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA