nova beseda iz Slovenije
napotil proti svojemu domu, da bi legel na svojo | posteljo, | pod svojo streho, med svoje sestre in brate | A |
si od rojstva, pa sem si nazadnje le smrtno | posteljo | postlal!“ Nevernik je kihnil, nato je Kurentu | A |
sem, da bi si na praproti postlal svojo zadnjo | posteljo. | Blizu je moja žalostna ura, kaj bi zdaj še barantal | A |
da si omahnil truden in prašen na to nerodno | posteljo? | Ali si bil za sužnja v daljnem mestu, pa si se | A |
sredi ceste. Bodi pameten, Jože, in lezi na | posteljo | ...‘In jaz, gospoda moja, jaz pijem ...“ | A |
”Čemu vstajaš? Lezi takoj nazaj na | posteljo | in dobro se zavij ... Jezus, Marija, kaj bo iz | A |
postala je kakor v strahu in se je ozrla na | posteljo, | kjer je spal oče; oče se je zganil. ”Kaj | A |
pripravljena, da se razlegne široko, je pokleknil ob | posteljo | in je zajokal. ”Ti, ki sem te rad imel, ti | A |
Zakaj bi tukaj sedeli, če ste bolni? Lezite v | posteljo! | “ Mati je legla in ko je minilo teden dni | A |
duri, zalučil je klobuk na tla in je omahnil na | posteljo | z razprostrtimi rokami. ”O ti, ki sem te | A |
Ivanka; raje molite!“ In je pokleknila ob | posteljo. | Zakaj Marta je videla pogled, predno je ugasnil | A |
razpela ni bilo v kotu, ne najmanjše podobe nad | posteljo, | niti marijaceljske Matere božje. Predno je | A |
Obleka je zašumela, vzdihovaje je legla Hana v | posteljo | in se odela do ust. ”Ni lepo, Marta, da ne | A |
Počasi delaš, Marta, počasi ... Kruh ti dajem in | posteljo | ... pošten človek ne jé zastonj in tudi ne spi | A |
tiho so se zaprle ... Oblečen je planil poet na | posteljo, | z obrazom v blazino, široko je razprostrl roke | A |
suknje!“ Slekel je suknjo in jo je zalučil na | posteljo; | roža je padla iz gumbnice na tla. ”Zmerom | A |
stopil je v izbo, vrgel je suknjo in klobuk na | posteljo | in je takoj zgrabil prazno steklenico, ki je | A |
plašč in si takó napravil vzglavje za svojo | posteljo. | Zadaj v kotu je imel svoje ognjišče in kuhinjske | A |
ustnicah, prazna in brezglasna. Legel je v | posteljo, | odel se čez glavo ter zaspal s skelečimi očmi | A |
gnilobi je bil v izbi, je prepajal in skrunil vse, | posteljo, | preprogo na tleh, prt na mizi; celo podobe, | A |
pad strehami. Vstal bi izza mize, legel na | posteljo, | zaspal; toda od razburjenosti, od napetih, žgočih | A |
zavrtil v ključavnici. ”Počakaj, da se vrnem v | posteljo! | “ Ko je stopil Jošt v izbo, mu je puhnil v | A |
meni, siroti, ki sem ti bila postlala to mehko | posteljo, | kaj si mi že vse prerekel!Vlačuga mi praviš | A |
glasom, mahal z rokami, vzdigal se in padal na | posteljo. | ”Kaj me gledaš tako, Marica? | A |
svoje matere in globok moški glas. Legel je na | posteljo | in se je odel preko glave.Toda glasovi niso | A |
Jezus!“ Hodil je po sobi, nato je legel na | posteljo. | Tinka je molila; njeno srce je bilo mirno | A |
je svetilo ivje. Jokec je položil na Tinkino | posteljo | vse suknje in vsa krila, odel jo je do vratu | A |
prvikrat pri meni in zadnjikrat.“ Položil ji je na | posteljo | lepo pomarančo z dvema zelenima perescema. | A |
mi je sanjalo nekoč? Takrat, ko sem legla na | posteljo | in sem vedela, da ne vstanem nikoli več in so | A |
hitro, omahovaje. Prišel je domov, legel je na | posteljo, | luči ni upihnil.Kakor v vročici so se mu svetile | A |
je duri in je tipal ob steni ter se vrnil v | posteljo; | pot mu je lil po životu.- | A |
Zaklenil se je v izbo, luči ni prižgal; sedel je na | posteljo, | uprl komolce ob kolenu in stisnil čelo v dlani | A |
Nerodno sem spal; odtod puste sanje!“ Legel je na | posteljo, | toda glava ga je bolela in zaspati ni mogel | A |
Slekel si je počasi suknjo in je legel na | posteljo. | ”Zdaj je že ura odbila ... zdaj čakajo ... | A |
Sanjalo se ti je! Spravi se v | posteljo! | “ Stopil je v vežo. | A |
njegovih očeh, v njegovem srcu ... Legel je doma na | posteljo, | obrnil se je v steno in je ječal. In nikoli | A |
sključen, trepetajoč, in je legel oblečen na | posteljo. | ”Še to, kar sem dobil za borno plačilo, ni | A |
Zmerom vas bom imel rad, ata!“ Položil ga je na | posteljo, | spravil mu je roke pod odejo in ga je odel do | A |
Mrtev je! Deni ga na | posteljo! | “ ”Mrtev!“ je zakričal Kačur, tiščal je drobno | A |
Rekli so, da sem bolan. Zares so me položili v | posteljo | in tam sem ležal teden dni ali koliko, ne vem | A |
dovolj.“ Stal sem še nekaj časa neodločen pred | posteljo. | No, naposled sem se naveličal ter se odpravil | A |
pred ogledalom, se veselí ogledalo, če leže v | posteljo, | uživajo blazine gorkoto njenega telesa, če se | A |
temnimi očmi ... Razpravil se je in legel na | posteljo. | Ko je ugasnil luč, stopili so mu v dušo spomini | A |
je bilo sezidano poslopje trpljenju za dom in | posteljo. | Če sem šel mimo, ko je povsod drugod sijalo sonce | A |
zpregovoriti. ”Po pravici!“ je zajecljal, legel je na | posteljo | in se je odel čez glavo ... To se je zgodilo | A |
s punco; šiva ji pisano krilce, polaga jo v | posteljo | in jo odeva, a zardí ter skrije igračo, če stopi | A |
se oklepale mojega vratu. Položil sem te na | posteljo, | otroka, in meni samemu je bilo, da bi legel | A |
bila pripravljena zanjo. Ko jo je položil na | posteljo, | je sedel ob njenem vzglavju, božal jo je po | A |
odprto in mesec je sijal v ravnih žarkih na | posteljo. | Ob oknu pa je bila senca, ki se ni genila. | A |
roke tisto drobno telo in so ga položile na | posteljo. | Nikoli več se niso odprle oči, nikoli več niso | A |
ugledala izbo s preprogami in tapetami in mehko | posteljo; | jokala sem in sem ležala dolgo, on pa je sedel | A |
posegle tiste štiri roke, da bi položile na | posteljo | to gnusno telo! -- sem mislila in upala sem | A |
jaz pa vem, da še ne spi in da je skočila v | posteljo | šele, ko je slišala moje korakena stopnicah | A |
kadar je sama doma? Zakaj upihne luč in skoči v | posteljo, | kadar prihajam?Nocoj jo zalotim. | A |
jo zalotim. Zaklenem duri in se skrijem pod | posteljo. | In kadar pride ... počasi bo zavrtila ključ, ozrla | A |
spremili? Pojdite z mano, skrijte se z mano pod | posteljo! | Lepa komedija bo!“ | A |
trepalnice so legle globoko na oči. Položil sem te na | posteljo | in zdi se mi, da sem zaspal tudi sam, čudno | A |
zganila poslednjikrat. Snaha se je sklonila nad | posteljo | in zakrila obraz z rokami. | A |
zibalo pred očmi; ko je prišel domov, je legel na | posteljo, | premetaval se je vso noč in ni zatisnil očesa | A |
treba ga je bilo prenašati s postelje in na | posteljo | in Francki, dasi jo je bilo sram tega čuta, | A |
goldinar na mizo, a nato je omahnila in legla na | posteljo | ...Tri leta ni šla več k materi in mislila je | A |
slačil in spal je stoje, še preden je legel na | posteljo. | Mati in Francka pa nista spali dolgo v noč, razgovarj | A |
jokala dolgo v noč. Preden se je napravila v | posteljo, | je vzela svetilko in je posvetila na njegov | A |
kakor prej je prelagala Francka s postelje in na | posteljo | izsesane ude, pokrite z ohlapno sivo kožo. | A |
“ Mati je vzela list v roke in je sedla na | posteljo. | Vse je šlo gladko prav do konca, mati se je smehljala | A |
tla so se časih malo zamajala. Sedel je na | posteljo. | Mati je stopila k njemu in ga je pogladila po | A |
vrnila od pogreba in je pospravljala materino | posteljo, | je našla v nogavici goldinar.Zadnji je bil in | A |
je bilo nebo razvedrilo in mesec je sijal na | posteljo. | Trepalnice so ji lezle na oči, misli so se že | A |
Nizke, zadehle izbe; vlažne stene, samo nad | posteljo | sveta podoba, morda glavaKristusova, s trnjevo | A |
Nič več ne joka mati, kadar kleči zvečer pred | posteljo | ... Umolknili so in se niso spogledali. | A |
kabinet, razpravil se je hitro ter legel na | posteljo | ... Posetil je zadnjikrat svojo rojstno vas | A |
bila slabša dan za dnem in kadar je legel na | posteljo, | obšla ga je utrujenost, da ni mogel ganiti z | A |
zmedle misli ob prvem kozarcu in je moral v | posteljo. | Teta je bila za glavo večja od njega, suha | A |
napotil k postelji po klobuk. Nad belo pogrnjeno | posteljo | je bila sveta podoba in pod podobo je visel | A |
je ključ v ključavnici. Metka se je vrnila v | posteljo; | mraz ji je bilo in trepetala je. ”Zdaj so | A |
“ -- Zdrznila se je in nikogar ni bilo pred | posteljo, | tema je bila vsenaokoli. V sobi se je premaknil | A |
Rečem ti, Metka --“ Udarilo je v sobi ob | posteljo, | prevrnil se je stol. ”Samo to sem ji hotel | A |
siloma in zvezano v temo. Vrgli so jo na trdo | posteljo | in tako je ležala, roke zvezane na hrbtu, noge | A |
razpletene preko ramen. Roke so se opirale ob | posteljo, | oči so strmele proti durim ... Toda glej, nikogar | A |
samo, zaprli so me v mrtvašnico!“ Legla je na | posteljo, | vse telo je bilo utrujeno, mrtvo; roke so legle | A |
dolga suha ženska in hudobne oči so se ozrle na | posteljo. | ” Vstani!“ | A |
kotih, kaj bi našla -- glej, sedla mi je celo na | posteljo, | da bi mi videla bolj naravnost v oči ...-- | A |
pojde iskat po kotih, gledat morda celo pod | posteljo, | v smrdljivo temo. Naposled, Bog vedi, pride | A |
Franc je vzel klobuk, ki ga je bil položil na | posteljo. | ”Dobila si službo, pravijo?“ je vprašala | A |
stran 343 . / Metka je legla poloblečena na | posteljo; | roke je sklenila pod glavo, široko odprte oči | A |
nemirnim srcem, potrta in žalostna je legla v | posteljo; | mrzla je bila postelja kakor grob. Sklenila | A |
oledeni ... Črna senca se je zazibala pred | posteljo | in tiho je bilo v izbi. VIII | A |
je vsa, komaj se je mogla opreti z rokama ob | posteljo, | in ko je stopila, jo je zazeblo in noge so omahovale | A |
omahovale. . / . / stran 348 . / Sedla je na | posteljo, | ni si skoro upala do ognjišča, da bi prižgala | A |
je bila še svetlejša od izbe; malo okence nad | posteljo | ni bilo zagrnjeno, celo napol odprto je bilo | A |
ležali beli in tanki na odeji. Stal je dolgo pred | posteljo, | gledal je na obraz, ki je ležal na zglavju, | A |
je dvanajst, ko se je razpravil in legel na | posteljo. | Skozi odprto okno je prihajala mrzla nočna sapa | A |
moglo zaiti v hlače ali v telovnik?“ Sel je na | posteljo | ter oprl brado ob dlan.Razmišljati je pričel | A |
njo. Slačila sta se molče, molče sta legla v | posteljo | in sta se odela do vratu.On je gledal proti | A |
ni pravila. Sluga pride domu in se vrže na | posteljo. | Jera mu prinese večerjo in prične z neskončno | A |
se tja, na ta stol, na to mizo, na divan, na | posteljo, | na preproge in prtiče, vse, vsaka pedenj tál | A |
nejasna, tiha bojazen. Položila je Anko na | posteljo; | dala ji je knjigo s pisanimi podobami in punčko | A |
zdravnika, da se umiriš sama!“ Položil je otroka na | posteljo | in se je poslovil.Ko je stopal po stopnicah | A |
vračal se je mož. Že med durmi se je ozrl na | posteljo | in se je globoko oddahnil.Žena pa je slišala | A |
. / stran 362 . / Nato jo je položila na | posteljo; | tresla se je po vsem telesu, v licu ni bilo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |