posteljo (401-500)

gospod v Zagrebu od strahopetnosti zlezel pod	posteljo.	Pod posteljo se lahko zleze iz različnih vzrokov	A
od strahopetnosti zlezel pod posteljo. Pod	posteljo	se lahko zleze iz različnih vzrokov. Na primer	A
fantiček, pa jo je, smuk! pred njim pobrisal pod	posteljo,	namreč moj sin pred fantičkom.Dasi je bojevit	A
da se je moj sin od strahopetnosti skril pod	posteljo!	Nego mislim, da mu je tisti hip nedostajalo	A
umaknil posetu v svoje zasebne prostore pod	posteljo.	Čim se je poset poslovil, je pa zopet prilezel	A
in se je umaknil v svoje zasebne prostore pod	posteljo.	To ni bila strahopetnost!	A
sinoči imel gospod soprog na sebi, ko je šel v	posteljo?	In ostroge, ali so mu kaj cingljale?	A
obuje štibale z ostrogami in naj gre takšen v	posteljo!	Pa bo čutil in se čudil, kako se mu bo na mah	A
ji bo uslišal prošnjo. Drugo jutro pogleda v	posteljo,	na, pa je bilo notri zopet pet stenic! Za podobo	A
se lepo po slovensko reče bridki posodi pod	posteljo.	In ostajem z odličnim oziroma z najodličnejšim	A
umazana! In se je starejši, ko je zvečer legel v	posteljo,	skrbno zavijal v odejo in s pernico zadeval	A
je dvanajst nabral na buciko in jo zapičil v	posteljo.	Potem je ušel skozi okno.	A
utegnil potrkati in je kriče zbežala žena pod	posteljo,	ker si je baš krpala nogavico! »Slišite vi,	A
zopet pridrvel in ni bilo to pot ženi treba pod	posteljo.	»Halo!	A
voz ‒ saj veš, samec sem imel le postrežkinjo,	posteljo	mi je prihajala postiljat in čevlje snažit in	A
Ta bo tvoja. Nalašč sem dala semkaj postaviti	posteljo.	Ali ti je prav?«	A
zaloputnil vrata za sabo, pobral brisačo, jo vrgel na	posteljo	in rekel: »Prekleti smrkavec!« IV Janez je posipal	A
v kamrici, je segla po štrukeljčku, sedla na	posteljo	in ugriznila. »Dober je.	A
premišljevati, kako in kje bi si postlala. Za	posteljo	je marsikaj treba.Treba je pripravnega kotička	A
je znosila v majoliko in si z njim postlala	posteljo,	da bi bila sama mišja kraljica ponosna, če bi	A
njej do majolike in tam z vrha kar telebnila na	posteljo.	Zgrabili so jo krči v želodčku, milo je zaj 961	A
dan za počitek. Hudournik je osledil njuno	posteljo	v majhnem zabojčku na podstrešju.V klobčič zvita	A
»Bom, bom. Kar v	posteljo	pojdem.« »Lezi tjale v senco in počakaj me.	A
čedro, ko je spal. Ko me je mati spravljala v	posteljo,	se je hudovala: »Oba zaslužita šibo, ti in oče	A
teh varuhov. V bajti je bil ob steni pograd za	posteljo,	ob pogradu ozka klop, v kotiču za vrati ognjišče	A
Če so pa le dolgo posedeli, sem se zaril v	posteljo.	Stric je znal igrati na orglice.	A
tleh in plašno gledal, kako so se vsi zbrali in	posteljo	hitro postavili na noge, mene pa položili nazaj	A
Nič ni pomagalo. Moral je v	posteljo.	Grče so naraščale.	A
Mati me je krvavega umila in me spravila v	posteljo.	Za mano je prišla soseda in prinesla moj klobuček	A
splazil iz brloga. Hudobček je legel na medvedovo	posteljo,	z mehkim mahom postlano, kjer je kosmatinec	A
ta kamrica,« nama je odprla vrata. »Eno samo	posteljo	ima, nerodno široko. Take so nekdaj delali	A
stric se ni ozrl. Franca je v kamri sedla na	posteljo.	Hotela je biti sama.	A
izbo, je legla ob prižgani luči oblečena na	posteljo.	Nepremično je zrla v strop, kjer je od majhne	A
»Glej, Francka! Kar lezi v mojo	posteljo	in počij.Jaz grem vendar še na faro.	A
zastorček na oknu, kjer je sililo ob vrzeli sonce na	posteljo,	in šla v kuhinjo. Pri zajtrku je Lojza še enkrat	A
takih reči vajeni. Kar je kdo potreboval za	posteljo,	za pregrajo med konji, to je vzel: deske, žrdi	A
denar, zbežala z njim v kamro in ga vtaknila v	posteljo	pod plevnico.Zunaj je trkalo silneje.	A
jutri takole naredimo: Zajtrk ti prinesem v	posteljo,	potem poleži, opoldne greš k Zlati racki, je	A
vrata za njim, potem tiho zaprla in sedla na	posteljo;	roke je sklenila v naročju.V njej je valovilo	A
živcev in brez srca?« Alena je vrgla pelerino na	posteljo	in prijela Minko za roke. »Zakaj tako	A
otročje sladko spočila, ko ji je mama postiljala	posteljo	in jo skrbno zagrinjala vsak večer, ta sobica	A
topotnil z nogo, vrgel klobuk in suknjo na	posteljo,	potegnil izza peči zaboj ter začel vanj skladati	A
je bolelo. Nemiren se je dvignil in sedel na	posteljo.	»Ne bom za hlapca.«	A
njega viseli zlati trakovi, na mizo ter sedel na	posteljo.	Podkomolčil si je brado in srepo gledal	A
omahne med večnim delom in se za časek nasloni na	posteljo.	Noge so ji bile težke, roke so se ji trudne povesile	A
od bridkosti. Tedaj se je Boltežar zvalil na	posteljo	in zaril obraz v blazino.Začel je drhteti po	A
prehodil do svoje sobe, preden se je zrušil na	posteljo.	In ko mu mama še ni odgovorila, se je	A
je izgubil ravnotežje in se sesedel na svojo	posteljo,	ki je nevarno zaškripala. "Počakaj, no, da	A
pižame, ki se je zatikal, in se scela vrgel na	posteljo.	Glavo je zaril v blazino in vrgel desnico daleč	A
z mojo naglo, tekočo pisavo, z belo, gladko	posteljo,	dolgo stala pri oknu v božični noči, ki se je	A
svojci, ki pridejo na obisk, moškim sunejo pod	posteljo	kakšno steklenico vina, zaprtega s kovinskim	A
tisti zadnji je v naši sobi večkrat kdo umrl, s	posteljo	vred so ga brž porinili ven, in konec.Nadstropje	A
slišim. Sonce si skozi okno utre pot na mojo	posteljo.	Kosilo bo.	A
In tudi dihalo se je tako. Tukaj imam svojo	posteljo	in skoraj tudi svojo sobo; samo dve sva notri	A
vrnila noter, potisnila je globlje pod svojo	posteljo	natikače, ki so nespodobno kukali ven, in se	A
govôri,« je nasršeno rekel Tine. »Jaz sem za v	posteljo!	« »Ne, res!« se je Katarina razvnemala s tako	A
skoraj čez glavo. Veronika se je spustila na	posteljo.	Roke in noge je imela svinčene, srce ji je utripalo	A
potisnila za vrsto najožjih knjig na polici nad	posteljo.	Sandale je sunila globoko pod vznožje.	A
more biti daleč. Veronika se je spustila na	posteljo.	Stene so zanihale in se s hruščem zrušile nanjo	A
izrekla Veronika, in že se je sesedla nazaj na	posteljo.	»Veronika!«	A
Pazljivo jo je prijela in jo z životom spustila na	posteljo,	dvignila je njene bose noge in jih zravnala	A
Pol limone sem ti ožela noter.« Obstala pred	posteljo	in zamišljeno zrla nizdol na Veroniko.Kaj ji	A
Nihče ne bi prenesel!« Sesedla se je na	posteljo	in kazalo je, da bo njeno grozno hlipanje potihnilo	A
vsakem delčku svojega telesa, zvijala pred svojo	posteljo,	nad katero je bila od knjižne police do ležišča	A
Martinine roke, ki so jo vklepale, in jo zrušila na	posteljo.	Potem jo je z veliko močjo, ki si je Martina	A
gibi so postajali okorni, vmes je kdaj padla na	posteljo,	a se je takoj pobrala in se obračala naprej	A
kradoma brž pobrala ogledala in jih sunila pod	posteljo.	S previdnim pogledom je ošinila Veroniko.	A
je v hipu vrnila in obstala pred Veronikino	posteljo.	»Boš še malo pridna?« je vprašala.	A
stežaj, in ga zaprem, potem prižgem luč nad	posteljo	enega svojih ljubih sinov. "Japec! ... Japec	A
sadovnjakom in z otroki. Zvečer kar padem v	posteljo.	«Pomolčala je in dodala s tihim posmehom:	A
odgovoril. »Takšno lepotico bi si kar v zakonsko	posteljo	spravil, mi se moramo pa drugod poditi?« se	A
podobnih primerih, slekla, sezula in zvlekla na	posteljo.	Potem je legla zraven njega in zadnje ure te	A
takoj začel težko dihati, in dolgo tipal pod	posteljo,	a ni privlekel na motni dan nič drugega kot	A
kar posnel s sebe, da se je hitro spravil v	posteljo.	Tristo vragov, kako ga boli glava!	A
trajalo, da ga je pomirila in spravila nazaj v	posteljo,	toda znova zaspati ni mogel takoj, in včasih	A
Rajši kot ne vem kaj! »Rudi,	posteljo	ti bom odgrnila,« se je spomnila Lina. »Vem	A
sobi. Pred starinsko, z rezbarijami okrašeno	posteljo	je na oguljeni koži mehko zleknjeno spala Polonica	A
naskakujočih bliskov. Deček se je sklonil nad	posteljo.	»Kje si bil, Lovrek?« ga je tiho vprašala	A
breme, težeče njene bolne rame. Prikovana na	posteljo	je morala brez odpora gledati, kako izginja	A
z nalahno odprtimi usti vnovič zaspala. »V	posteljo	jo ponesi, Lovrek!« je velela mati. »In tudi	A
rjuho,« je rekla mati. »Zdaj pa še ti hitro v	posteljo!	Lahko noč, moj pridni, dobri Lovrek!«	A
pomel krmežljave oči, preden je pogledal na	posteljo	v kotu, kjer sta iz bele posteljnine žareli	A
še komaj ujel in jo potem s težavo zavlekel v	posteljo,	kjer je obležala brez moči »Polonica	A
strašna bridkost stisnila srce. Vrgel se je pred	posteljo	na kolena in zajokal tako krčevito, da je njegovo	A
je le počasi jasnil, motrila obraze nad svojo	posteljo.	Poskušala je tudi nekaj povedati, a njene besede	A
ubeglemu Gradniku ugladilo pot. Ko je legel v	posteljo,	dolgo ni mogel zaspati.Nemirne misli so mu rojile	A
bilo tudi zate najbolje, če bi se spravil v	posteljo?	« »Ne, ne, teta,« je živahno ugovarjal	A
mrzlica in skoraj nezavestnega so položili v	posteljo.	Oče so sklicali vse moške od blizu in daleč,	A
Hlastno je zaloputnil lesene vetrnice, se zaril v	posteljo	ter se pokril čez glavo. Oteženo dihanje, slab	A
olajšanim srcem in pri priči zlezel nazaj v	posteljo.	Komaj je prav zatisnil oči, je že zaspal ter	A
večer se je trgovec v pozni uri sklanjal nad	posteljo	svojega nemirno spečega otroka in mrmral, kakor	A
počival lepše, kakor če bi mu bili ponudili	posteljo	v hiši, saj je lahko bil sam.Odljudne Hojanove	A
razpoloženje. S težkim vzdihom se je zleknil v	posteljo,	kjer se je še nekaj časa pretegoval, dokler	A
občutkom moreče teže, napovedovalke zla, je legel v	posteljo,	in v prsih mu je utripalo nemirno srce. Počasi	A
pojdem do njenega praga ...“ Zvečer si je naročil	posteljo	v gostilni; kjé je prenočeval Stríj, tega Anastazij	A
kam si me posadil? Nalašč v jarek, v to mokro	posteljo!	Vzdigni!“	A
veliko otrok je bilo. Jan je legel oblečen na	posteljo;	vroče mu je bilo, tiščal je robec na usta, ker	A
izbi, je ugasnil luč in je legel vzdihovaje na	posteljo.	Jan je slišal tisti vzdih in še pustejša je	A
ki je bila položena na tla tik pred Janovo	posteljo.	”Vaclav je še na boljšem!“ je premišljeval	A
Lahko noč, Francka!“ Preden se je vrnila v	posteljo,	je pogledala poslednjikrat z zaspanim očesom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani