nova beseda iz Slovenije
tako, kakor otrok ne vidi matere, dokler je | poleg | njega in jo ljubi šele, kadar je sam.Moja izba | A |
je za mizo in na mizi je bilo dvoje kozarcev | poleg | steklenice vina.Sedel je in se je vzdignil takoj | A |
Tam se je zasvetilo visoko, belo župnišče | poleg | farne cerkve in z mirnim srcem je stopil vanj | A |
nasmehnila in je sedla na klop ob steni, prav | poleg | njega. ”Ves drugačen ste danes! | A |
sem bil!“ je odgovoril Kačur osorno. Stala je | poleg | mize in se je smehljala; poznalo se ji je, da | A |
spoznal takoj, da ni na obrazih, v očeh, v besedah | poleg | radovednega pričakovanja nič navdušenosti, temveč | A |
glejte: šarlatan mora biti človek!“ Kačur je šel | poleg | njega s povešeno glavo, trepetal je in mraz | A |
v izbo; spet je stalo na mizi dvoje kozarcev | poleg | steklenice. ”Nečem pred ljudmi, veste! | A |
Prijel je Kačurja za roko in ga je posadil | poleg | sebe. ”Ti! | A |
prežene! Gledal sem kmete na polju, ki so hodili | poleg | živine: s prav tako lenimi, težkimi koraki, | A |
prezirno, napol škodoželjno. ”No, zdaj mislite | poleg | mladih še stare učiti?Kdaj pa boste začeli pri | A |
bil sam; kakor sence so stali za njim, drug | poleg | drugega, v dolgi, dolgi vrsti; vsi so bili bledi | A |
pestjo in na preveselem in preglasnem smehu. | Poleg | nje je sedel tisti mladi uradnik, tisti lepi | A |
... Kačur se je naglo okrenil. V gostilni | poleg | dvorane so ga pozdravili glasno; Ferjan je vstal | A |
izbi, odvil je luč še niže, postavil je stol | poleg | postelje in je sedel. ”Saj to ne more biti | A |
... | Poleg | gospe je sedel dolg, zaspan fant, kodrolas, | A |
je ležal človek, in njegov prijatelj je stal | poleg | njega ter ga je suval z nogo, krvavega in nezavestnega | A |
da se v avditoriju skoro ni slišalo. Stal sem | poleg | mlade dame; bel, nežen obrazek, visoke obrvi | A |
igrale poslušno in pohlevno kakor prej ... Dama | poleg | mene je spačila obraz, da se je videl surov | A |
da je gorel v meni sveti ogenj. Kar pa je | poleg | tega še gorelo v meni, je bila pregrešna častihlepnost | A |
sem ugledal na mizi steklenico vode in kozarec | poleg. | Brž sem natočil do roba. | A |
prijetno zabavati sam sebe in še koga drugega | poleg. | Hotel sem ogrniti svoji zgodnji mladosti haljo | A |
napredovali. Ostal si sam in če je še kdo drug ostal | poleg | tebe, tedaj je, Boga mi, prav tako suh, kakor | A |
pravici: ali zapaziš kako spremembo na meni? | Poleg | masti namreč.Tako: ali se ti zdi, da sem kaj | A |
upam dihati v čudnem strahu. Kar skoči nekaj | poleg | mene; jaz planem kvišku, se ozrem, in ne daleč | A |
se vsi, tudi Minka se je ozrla, ki je sedela | poleg | mene, imeniten bel slamnik na glavi in na slamniku | A |
nerodnost: Marija mi je sedela skoraj nasproti, | poleg | starega Travna.Tako sem bil prisiljen, da sem | A |
tiste velike nemirne oči. Minka je sedela | poleg | mene in vesel sem bil njene tople bližine.Fina | A |
ljudje, ki imajo bogate hčere. Minka pa je bila | poleg | tega tudi jako lepa, in srce mi je vztrepetalo | A |
nič lažje od njene ljubezni. Tesnó mi je bilo | poleg | nje, rad bi se bil povrnil v društvo. ”Franc | A |
stopala, preko voza, preko konj, in že je bila | poleg | mene. ”Ali se še spominjaš, kako si prišel | A |
Ozrl sem se na pragu in sem se zdrznil. | Poleg | vhoda, pod kostanjem, je stalo dvoje lepih žensk | A |
Strah me je bilo, ali ne nje. Začutil sem | poleg | sebe njeno toplo, kipeče telo in kolena so se | A |
nakratko in skoraj neprijazno. Marija je sedla | poleg | mene, nama nasproti pa je sedel idealni študent | A |
Marija ni bila lepa tisto jutro. Sedela je | poleg | mene molčé, roke v naročju, in se ni ozrla name | A |
začudil. Tudi ona se je poslavljala; stala je | poleg | kovčega sredi sobe in me je pozdravila z velikim | A |
jezika, daleč, daleč od doma in vseh dragih in | poleg | tega še pri možu nad štirideset let starem in | A |
pomladnega dne. Prijatelj Mak pa se je dolgočasil | poleg | ogromno debele gospe z zalitim, tolstim, rdečim | A |
obrazu ista raztresenost, skoro užaljenost, | poleg | prejšnje nedolžne, krotke prijaznosti. Stopili | A |
Zunaj je še vedno deževalo. Mak je posadil | poleg | sebe lepo natakarico, gospod novelist pa je | A |
resen, suh in sivkaste polti. Otrok je sedel | poleg | nje, naslonil je glavo na njeno ramo in zadremal | A |
/ . / stran 65 . / z glavo, kakor da je kdo | poleg | njega čričnil z nožem po gladkem steklu ... | A |
zaročila Nina z adjunktom dr. Müllerjem. V sobi | poleg | Gradarjevega kabineta je vrvelo neprestano šumenje | A |
neprijetna zavest je zapirala ustna. Nina je sedela | poleg | ženina z zardelim obrazom in vlažnimi očmí; | A |
dvorani ležé gola trupla na mrzlem belem kamnu. | Poleg | njih stojé ljudje v belih haljah. Trupla se | A |
polno trpljenja in strašnih tajnosti ... Tu | poleg | njega se dvígajo postave; če umolkne v svojih | A |
mu je dela roko okoli vratu. Posadil jo je | poleg | sebe, zaklical vozniku: ”Poženi!“ in voz je | A |
ki so pač velika in stoje tam, kakor cerkev | poleg | cerkve.Daljna je Ljubljana, nogam nedosežna | A |
Francki je bilo prijetno, zaspala bi. Sedela je | poleg | hlapca na prvi deski za voznikom; njena glava | A |
lepe stare pravljice. Otrok, ki se je tresel | poleg | njega in mu je gledal v obraz z velikimi očmi | A |
In grem in mislim nanjo in ona, glej, že hodi | poleg | mene in čutim njeno roko, ki se je oklenila | A |
koraki tako hitro, da jim ni mogoče uteči, že je | poleg | nje, grabi jo za roko ... Francka je zastokala | A |
je odprla plašna otroška Francka, ki je stala | poleg | njega in poslušala z velikimi, zamišljenimi | A |
strmela vanj in poslušala. Toda oglasil se je | poleg | njega nekdo drugi, govoril je glasneje, lepše | A |
dokler ni bil krožnik prazen, gostilničar je stal | poleg | in je govoril.Prijetno mu je bilo, če je videl | A |
preko obraza srep pogled, toda zdaj je bila mati | poleg | in ni se bal.Gospodinja ni rekla materi ”Sedite | A |
so bile zdaj objokane in so gledale motno. | Poleg | matere je sedela za mizo suha, starikava ženska | A |
čevljar in njegova žena, pisar in dvoje žensk. | Poleg | postelje na mizi so stale različne steklenice | A |
samo še Kristina, sestra bolnikova. Sedela je | poleg | postelje, v roki molitveno knjigo, pisano z | A |
hipu pa je že prišel hudobni duh in je sedel | poleg | nje ter ji govoril na uho.”Pokaži mu, Metka | A |
je pokleknila na kamen in je sklenila roke. | Poleg | nje je klečala starka in se je priklanjala globoko | A |
prstov in zabolelo jo je. Ugledala je teto | poleg | sebe in teta se je sklonila. ”Gleda za vsakim | A |
izpustila. Ali se ni oglasilo v izbi, tam zadaj | poleg | postelje? Metka se je okrenila in je poslušala | A |
zadnjega kota, spoznaš ljudi, ki sedé in stojé | poleg | tebe, spoznaš celo samega sebe v ogledalu.In | A |
Razgovarjali so se živahno; Blažon je sedel | poleg | staríkave gospodične z vodenimi očmi in predebelo | A |
kisle gube ter brskal po notah ... Ana je stala | poleg | Helene; pot se ji je svetil na sencih in pred | A |
Prijel jo je za obedve roki in jo je posadil | poleg | sebe na zofo. ”Čuj, potrpi ... veselo zgodbo | A |
”Servus, idealist!“ | Poleg | njega je stal visok, postaven, dobro rejen človek | A |
srcu; zdelo se mu je, da je majhen in otročji | poleg | človeka, kateremu se je nekoč pomilovaje smehljal | A |
Ti boš kegljal, praviš; jaz kegljam tudi, | poleg | pa imam še višje cilje in potrebe ...“ ”Kaj | A |
in o miru in čaj bomo pili ... in saj je Milka | poleg! | “ se je nasmehnil.”Daj mi roko, Milka!“ | A |
Pridi pred polnočjo!“ Videl je, da stoji smrt | poleg | njega; da gleda nanjo s tako velikimi, svetlimi | A |
dolgo, umetelno zavezljano pentljo pod vratom. | Poleg | njega je stal črno oblečen gospod, ki je držal | A |
papirjev. Počasi je stopil do mize, sédel je | poleg | Milene, pogladil si je čelo.V svetli luči je | A |
Blokarja je spreletelo mrzlo po telesu; stal je | poleg | okna s sklonjeno glavo in poslušal ... Ali | A |
pohabljenimi stolicami, miza, rdeče pobarvana skrinja | poleg | ogromne peči in v kotu polica, polna debelih | A |
razodeti ljubezen, pa je govoril o vremenu.“ In | poleg | strahú je bolesten sram.”Tako nisem ravnal le | A |
govorico je hotel slišati, ljudi je hotel videti, | poleg | sebe jih je hotel imeti, mnogo in tako blizu | A |
pogladil, kadar je pogledal v kako izložbo. | Poleg | tega mu je bilo v želodcu slabo in pod lasmi | A |
poznale rdeče proge od nanosnika, ki je ležal strt | poleg | postelje.Sinoči se je bil vrnil Sempronij iz | A |
bolj upognjena in je gledala v tla. Za mizo | poleg | peči, natakarju nasproti, je sedel mlad in zelo | A |
svetu vodnice in vzglednice, zdaj kup smeti | poleg | kupagnoja.In videl sem dolge procesije ljudstev | A |
pa si stala na pragu?“ ”Saj sem bila sinoči | poleg, | ko si pobožal natakarico, pa mi še na misel | A |
premika venomer svojo drobno postavico, ki je | poleg | kontrolorjeve upravsmešno neznatna, ”hudo je | A |
Hanca je pobrala vrečo in jo je zadela na rame | poleg | svoje; zdaj je bilo breme večje nego Hanca; | A |
najbogatejši med bogatimi, še ošabni Krez bi bil sirota | poleg | tebe; ti pa nisi maral! Sonce te je vabilo, | A |
med bogatimi, sam ošabni Krez bi bil sirota | poleg | tebe, tisoče lačnih in žejnih bi bil lahko nasitil | A |
tolažba, srce ni bilo nič manj nemirno. Sedel je | poleg | žene, položil ji je roko na ramo in obadva sta | A |
šumne dvorane. Dvoje svetov je bilo, drugi tik | poleg | drugega.Tuja sta si bila in daljna, ali vendar | A |
časih ponoči in videl jo je, kakó je klečala | poleg | postelje, usehli obraz objokan, toda vdan in | A |
tresle in roké so se lovile boječe po zraku ... | Poleg | mene je sedel droben človek z redkvičasto glavo | A |
O Dorilis! Sedla je | poleg | mene in pila sva in kramljala, da je bilo lepo | A |
paradiž ... če bo tudi njena podoba visela nekoč | poleg | tistih dveh na steni ... in če bo tudi ona nekoč | A |
in zakotno, toda bilo je toliko prijaznosti | poleg, | da človek ni opazil zlega in se je zamotal v | A |
nenadoma, iztegne se, da bi branila njemu, ki stoji | poleg | postelje, drami trudne misli. ”Da bi samo | A |
vsega hudega je poginil!“ In ker je bil župnik | poleg, | je pokrižal zdravnik neznanca po čelu, ustih | A |
je prinesel župnik vegast stol ter je sedel | poleg | odra, neznancu ob vzglavje. Opazoval mu je | A |
spalnico. Ves utrujen in bolan je sedel na stol | poleg | postelje in je zakril obraz z rokami. ”Hudo | A |
je pogledala v izbo, Župnik je sedel na stolu | poleg | postelje globoko sključen, čelo skoro na kolenih | A |
”Kako mu je ime?“ Babica je sedla na stol | poleg | zibke, skrila je obraz v predpasnik in je zajokala | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |