polde (201-300)

kipcu in ugasnila luč. Dan se je delal, ko je	Polde	vstal in tiho odšel od Kristine. Kristina pa	A
Iz oči so ji začele teči solze. Drugi dan je	Polde	srečal Dano.»No, kje imaš Marka?« jo je podražil	A
Dana. »Bo huda, Dana, bo huda?« jo je podražil	Polde.	Nato se je zresnil in s tišjim glasom rekel:	A
konju sem in tja. Mimo je prijahal Repnikov	Polde,	z močnimi rokami vzdignil Mirka Tonetu iz rok	A
so pristopili in z lučjo posvetili v Mirka.	Polde	je bil oblečen v dve srajci in jopič.Slekel	A
okrog njega. »Vode ni nikjer,« zagodrnja Tone.	Polde	se spomni, da je zunaj opazil sneg, skoči ven	A
človeka, tovariša in domačina Mirka,« reče Tone.	Polde	naredi velik križ in začne: »Oče nas, ki si	A
Drugi dve sveči da Poldetu. »Na sveči,	Polde.	Ti boš ostal tukaj in varoval Mirka.	A
Kako je prišel sem, nič ne veš.«	Polde	je molče prikimal.Smilil se mu je mrtvi Mirko	A
mrtvega Mirka je gorela sveča. Na tnalu je sedel	Polde	in dremal.Okrog koče so smreke in jelke narahlo	A
Gosti črni lasje so mu silili na čelo.	Polde	je povedal, da je že nasekal lepe dolge mlade	A
prvi štirje so nesli: Tone, Korle, Vinko in	Polde.	Na vsaki strani sta po dva nosila prižgane sveče	A
svoje domove. Mirka so nesli Korle, Vinko in	Polde.	Vinko se je, preden so drugi odšli, obrnil na	A
Nekega poznega junijskega večera so Repnikov	Polde,	Lojze s Klanca in Drobežev Tine sedeli na Vidmarjevem	A
Jaz bi se ulegel in se delal bolnega, ti,	Polde,	pa pojdi k Bergantu in mu reci, da smo ob konje	A
zasluženje, če bomo tega falota malo oskubili«	Polde	in Tine sta bila za Lojzetov predlog. »Ampak	A
»Ampak molčati moramo kakor grob,« je rekel	Polde.	»če molčiš, marsikaj dosežeš; če pa gobezdaš	A
se sklonil k Poldetu in mu zašepetal na uho: »	Polde,	pazi se!Videl sem te ono nedeljo, ko si skozi	A
Noč naj te prinese in noč odnese.«	Polde	je bil presenečen. »Tudi jaz bi poskusil pri	A
so hoteli počakati noči v borovem gozdičku.	Polde	se je splazil v vas Bač.Nakupil je kruha in	A
Napili so se in najedli. Ko je	Polde	vstal in šel pogledat h konjem, je zagledal	A
črnine so se vrstili. Tine in Lojze sta plesala,	Polde	pa ni hotel.Tudi ni maral objemati deklet.	A
vsakemu kos sira in liter vina. Drugi dan je šel	Polde	domov obvestit Berganta, da so ob konje.Lojze	A
»Falot ti!	Polde	mi je rekel, da so vam jih pobrali na Bistriškem	A
je manjkalo, da me niso ustrelili. Tega ti	Polde	ni povedal,« se je lagal Tine in mirno zrl v	A
skušal biti prijazen. »Vem, da sta Lojze in	Polde	iz pasjega repa cepljena, ampak ti si bil vedno	A
Vraga, zmenili smo se tako!« je jezno rekel	Polde	in strmel v Tineta.»Le kaj mu bo rekel Lojze	A
Podala sta si roke. Potem se je	Polde	odpravil k Lojzetu, da ga posvari pred Bergantom	A
Zmolila je očenaš.« Drugi dan je šel	Polde	k Lesnikovemu Korlu.Povedal mu je zgodbo o pobranih	A
de, če ga enkrat potiplje nesreča. Rečem ti,	Polde,	kožo tvegaš zanj, on pa je tako umazan, da ti	A
vrgla Berganta kvišku novica, da si je Repnikov	Polde	kupil konja.Skoraj tekel je k Repnikovim. Poldeta	A
»Denar sem dobil od hoj.	Polde	da bi si kupil konja, beži no, Bergant!Našemu	A
. /\ .. stran 166 . \/ Nekateri bogatite,	Polde	pa nič nima.Le kakšno obleko si kupi.	A
Poldeta, ti slepar vseh sleparjev! Tudi naš	Polde	naj se že enkrat postavi na noge,« je mrmral	A
vedo, da bi zadnje čase kod pobrali konje.	Polde,	Tine in Lojze pa so molčali kot ribe v vodi	A
silo složni. . /\ .. stran 168 . \/ Repnikov	Polde	pa je gnal Skočirjevega konja.Svojega je imel	A
brškega dela, kjer jih že čakajo Pivčani. Vinko,	Polde	in še nekateri pa so bili zaskrbljeni. Niso	A
so popustili konje in zbežali v gozd. Tudi	Polde	je hotel zbežati.Mimo ušes mu je pribrenčala	A
Jovo je tekel za njim in streljal.	Polde	se je sključeno poganjal od drevesa do drevesa	A
To je bil že lep denar.	Polde	se je ves tresel.Presenečen je bil nad tem da	A
Ali Jovo samo sumi ali res kaj ve?	Polde	je živo mislil in pot mu je lil po čelu.Ne,	A
sicer ne bi tekel s puško za njim in streljal.	Polde	je od jeze zaškripal z zobmi.Čakaj, ti pesjan	A
vasi, v gostilni? Ne, ne boš me, si je mislil	Polde.	Preveč fantov je na moji strani.	A
na meji! Pri stari hruški na vrtu je stal	Polde	in stiskal pesti.»Ti cigan ti, povrnil ti bom	A
konje.« »Ne, jaz že ne grem nikamor,« je rekel	Polde,	»s temi graničarskimi barabami nočem imeti ne	A
Poldeta. »Graničarske že ne bi povohal,« je lagal	Polde	in se ozrl v stran. »Dobro bi že bilo, dobro	A
Bergant je končno zagotovo zvedel, da so ga	Polde,	Tine in Lojze potegnili za tri konje.Lojze je	A
Bergantov je planil in vrgel Lojza čez mizo.	Polde	je podstavil nogo Bergantovemu, da je padel	A
Nastal je splošen pretep in kričanje. Tone,	Polde,	Lojze in Korle so se držali za ovratnike in	A
Hodili so po njih in jih teptali.	Polde	je zagrabil Bergantov klobuk, pljunil vanj in	A
v kot in izvlekel iz žepa velik lovski nož.	Polde	je kriknil, ko je zagledal nož, se bliskovito	A
prenehali tepsti. »Kdo je streljal?« je vpil	Polde	in držal stol v roki.Stali so ob politih in	A
je,« so mu pritrdili. »Hočem, da mi falotje	Polde,	Tine in Lojze povrnejo denar, ker so mi ukradli	A
ponavljali, da so nam konje pobrali,« je jezno zavpil	Polde	in požugal Bergantovemu. »Rečem ti, da tebi	A
Preklete reve ste!«	Polde	je spet skočil vanj in zgrabil za lase.»Kdo	A
vpil Bergantov in tolkel s pestjo po Tinetu.	Polde	mu je spet izpodnesel nogo.Padel bi bil, ko	A
ne pa ljudje,« je važno in s posmehom dejal	Polde	in si gladil lase, držeč žepno zrcalo pred seboj	A
vzkliknil Tine. »Vsi enako plačamo,« je pristavil	Polde	in vrgel stotak na mizo.»Moj oče ima še hoje	A
ti zabrišem stol v glavo, da veš!« je zavpil	Polde	in prijemal stol. »Mirujte no, žandarji so še	A
Ostali so prikimali. Samo	Polde	je zardel in molčal. Jovu je hvala dobro dela	A
je, da bi Jovo potegnil z Bergantom in bi jih	Polde	dobil. »Kje pa je Marko?	A
poiskali dekleta po srcu, volji in želji. Kajne,	Polde?	Kaj tako molčiš, kakor da bi ti bila hiša pogorela	A
molčiš, kakor da bi ti bila hiša pogorela!«	Polde	je vstal, plačal in potoral klobuk.Pred vrati	A
Poldeta, ker je izgubil konja na lazu Zavrhu. »	Polde,	kakšen pa si bil?Zakaj nisi ušel s konjem, kakor	A
Medve si zaupava, da veš.« »Ni res,« je lagal	Polde	in zardel.»Ni res, nisem spal pri njej.«	A
je našobila usta in ga zavrnila: »Kar táji,	Polde!	To je lepo od tebe.	A
povedala Marku ali komu drugemu! Tudi to vem,	Polde,	da Jovo vendarle nekaj sluti.Marko je povedal	A
ga izogiblji, ker je maščevalen, da je kaj!«	Polde	je presenečeno pogledal.Hvaležen ji je bil za	A
Usmilila se te je, kaj hočeš!«	Polde	se je začel izogibati srečanj s Kristino in	A
bo kupil blago za obleko. Če bi bil Repnikov	Polde	zet, bi mi kvečjemu leskovih prekel nasekal	A
stiskala k sebi, sem zašepetala vsa zasopla: ‚Oh,	Polde,	kako si vroč nocoj.’Takoj me je izpustil, se	A
kaj govorim. Seveda, dva večera prej je bil	Polde	pri meni!« Dana je skočila za vrtovi domov in	A
bila doma graničarska. Mimo je prišel Repnikov	Polde	in se ustavil pod oknom. V sobi je stala Kristina	A
beli čipkasti srajci in se gledala v zrcalo.	Polde	je vzdihnil: »Kristina, lepa si kakor mati božja	A
smo kupili, ki so jih zadnjič prodali Repnikov	Polde	in njegovi,« so mu povedali. »Hm, koliko so	A
Nisem več tvoj hlapec.«	Polde	je zvrnil kozarec in ga trdno postavil na mizo	A
stopil v sobo in ponudil Poldetu roko. »No,	Polde,	sedaj verjamem, da so vam takrat res pobrali	A
verjamem, da so vam takrat res pobrali konje.«	Polde	je bil jezen, s klobuka si je otepal prah.»Mizo	A
Kristina. »Pusti ju pri miru!« je vzkliknil	Polde	in stopil k Skočirjevemu, ki je sovražno zrl	A
k Bizarju, kjer se je oglasila harmonika.	Polde	je dvignil kozarec in zapel z žalostnim glasom	A
kozarec, se obrnila k Poldetu in zapela: »Oh	Polde,	oh Polde, kako si zabit, če te pogledam, ne	A
se obrnila k Poldetu in zapela: »Oh Polde, oh	Polde,	kako si zabit, če te pogledam, ne veš kaj storit	A
Menda se ga Dana ni nalokala, je pomislil.	Polde	je vstal, si nalil kozarec, ga dvignil in zavpil	A
Vinko, midva pa bova pila za svoje,« je dejal	Polde	in dregnil Vinka pod rebra. »Se razume,« mu	A
plesali so pozno v noč. Boštetov Ivan, Repnikov	Polde,	Strletov Miha in Podgorčev France so takoj naredili	A
medtem preoblekel v cajgasto obleko, in Repnikov	Polde.	»Kdo daje tebi, Miha, zaslužiti?	A
svetujem, da pusti tiste neumne reči!« Repnikov	Polde	je nakremžil obraz.»Ha, ha, za tiste siromake	A
gre za župnikovega konja ali kobilo. Vinko in	Polde	sta vedno spraševala, če ste konja požegnali	A
Ne, Vinko je menda liberalec. Ampak	Polde,	oni Repnikov kujon?« je spraševal Bergantov	A
nogah so imeli krplje. Vodil jih je Repnikov	Polde.	S seboj so imeli sekire in vrvi.	A
sivo polhovko. »Janez je, Janez,« je zavpil	Polde	in grebel po snegu. Bil je Janez, sključen,	A
litvico. . /\ .. stran 247 . \/ Molk je pretrgal	Polde.	»Potokarjevega Janeza bomo pogrešali.Veseljak	A
Repnikovega Poldeta. »Slišal sem, Kristina, da te je	Polde	nekajkrat obiskal ponoči.Povej no, kako je,	A
Obrekujejo me.	Polde	in naš oče sta stara prijatelja.Resnico ti govorim	A
Grozil mi ne boš,« je jezno rekla Kristina. »	Polde	že dve leti ni v gostilni plesal z menoj, to	A
čudno Kristinino obnašanje, Matijevo govorjenje,	Polde	pa molči, ker se boji...Hm, ubogi Marko, če bo	A
hrepenenja in pričakovanja. »Hm, ko bi mi je	Polde	ne zagodel in se tako hitro ne poročil, bi takoj	A
da te kot graničarske nihče ne bo hotel. Tudi	Polde	je Kristini fige pokazal.Lahko se zgodi, da	A
ti nisi izkušen z ženskami. Tisti Repnikov	Polde	je hodil pet let vasovat k Strnadovim.Tako čeden	A
fant je bil, pa ga Kristina ni marala. No,	Polde	se je, hvala bogu, oženil z drugo, bolj ponižno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani