nova beseda iz Slovenije
tradicije, ker je druga smrt postavljena kot | pogoj | za creatio ex nihilo.Na tej ravni narava "ve | C |
Deleuze je med prvimi opozoril, da je ključni | pogoj | za realizacijo despotizma strasti dosledno ločevanje | C |
pa je institucionalizacija pravice do užitka | pogoj | za ohranitev same republike.Edino v primeru | C |
ki jo civilizacija naredi telesu in užitku - | pogoj | za drugi užitek, presežni užitek.Po drugi strani | C |
oziroma postavljajo prekoračitev načela ugodja kot | pogoj | možnosti etike. Njihova etika je izjemno rigorozna | C |
je torej resda nujni, ne pa tudi že zadostni | pogoj | za stoiško etiko.Tudi stoik kot že Heglov gospodar | C |
obstoju. Toda šele Kant je konceptualiziral kot | pogoj | etike ta dvojni status subjekta. Tako kot pri | C |
razloga, Kant subjekta izloči. Subjekt ne pade pod | pogoj | zadostnega razloga, ker ni drugega kot volja | C |
objekta želenja ne obstaja "za vse". Stabilni | pogoj | delovanja je zato lahko samo univerzalizabilna | C |
njegovo samoljubje /Eigenliebe/ je omejeno "na | pogoj, | da se ujema s tem zakonom". Toda hkrati se vidi | C |
izničenja vsake možnosti užitka, pač pa je ravno | pogoj | za njegovo dosego.S tem da je Kant postuliral | C |
etika univerzalnega implicira torej kot svoj | pogoj | absolut, toda paradoksni absolut, ki aficira | C |
Toda sama Kantova revolucija v etiki ima za | pogoj | vznik znanstvenega diskurza.S tem da je znanost | C |
spregovoril o "realnem, od katerega prejme svoj | pogoj. | "Erotičnost je potemtakem ekvivalent subjektovega | C |
instrumentalizacija, desubjektivacija analitika kot | pogoj | za to, da se za subjekta na koncu proizvede | C |
perspektiva, v kateri sta Kant in Sade eno. | Pogoj | za subverzijo dolžnosti je namreč paradoksna | C |
Sadu kot moralni zakon pri Kantu imata kot svoj | pogoj | prekoračitev načela ugodja, negacijo subjektove | C |
od samega začetka ga postulira kot temeljni | pogoj | etike.Skratka, za Kanta etika brez razcepa sploh | C |
zvestobi temu realnemu, od katerega prejme svoj | pogoj, | odkril manevrski prostor za to, da se ponovno | C |
mlajših, vrednostno oprijemljivih podatkov. Prvi | pogoj | za uporabo te metode je ohranjena serija urbarjev | C |
urbarjih v sedemdesetih letih 16. stoletja. Drugi | pogoj | je obstoj kontinuitete oddaje nominalno izraženih | C |
metonimični status ljubljenega objekta, je potemtakem | pogoj | za metaforo ljubezni, se pravi za to, da funkcijo | C |
srečni "samo, kolikor izkušamo ugodje." Prvi | pogoj | sreče - kot vsa ostala duševna stanja La Mettrie | C |
Juvan 1989a: 160-161 in še isti 1988.) Nujni | pogoj | za odnosnico je njena zaznamovanost (narekovaji | C |
za vsako narodnost, pri čemer so postavili še | pogoj, | da morajo biti njihovi župniki iste narodnosti | C |
stvari, o kateri govorimo, prvi in najvažnejši | pogoj | v razpravi o tej stvari?Se ve da jasen in pravilen | C |
informatizacijska samostojnost znanstvenega jezika je nujen | pogoj | za razvoj in razvijanje današnje (naše) znanosti | C |
konstitutivnih sestavin vsake posebne znanosti, ker je | pogoj, | da se eno ali drugo področje znanosti začne | C |
Ne gre samo za zahtevek, da je terminologija | pogoj | znanosti, temveč tudi za zahtevo, da mora terminologija | C |
dramatsko literarno zvrstjo. Da bi pa mogel biti ta | pogoj | ustrezno izpolnjen, to je, da bi bila sinkretičnost | C |
namreč vsako folklorno delo tistega jedra, ki je | pogoj | za njegovo nadaljnje življenje.Dogaja se z njimi | C |
vsaki znanosti pojavlja kot podlaga ali prvi | pogoj, | predpostavka, iz katere izhaja preučevanje gradiva | C |
realnosti je tradicija zanj izpraznjen pojem, ni | pogoj | in ne obveza. Kombinacija kake časovno stare | C |
tistega, v katerega prevaja) je tu praviloma | pogoj, | da so taki sodelavci / zapisovalci doma iz istega | C |
Ne gre samo za zahtevek, da je terminologija | pogoj | znanosti, temveč tudi za zahtevo, da mora terminologija | C |
velja oz. velja le pod določenim pogojem. Ta | pogoj | je, da na problem folklora : literatura gledamo | C |
vsaki znanosti pojavlja kot podlaga ali prvi | pogoj, | predpostavka, iz katere izhaja preučevanje gradiva | C |
pomagal k oblikovanju prepričanja, da je osnovni | pogoj | močne države temeljito poznavanje vojne in vojskovanja | C |
medtem ko bi morala biti znanje in izkušenost | pogoj | za dodelitev službe. Zdaj pa, kviriti, primerjaj | C |
oziroma spoštljivosti. V proece je videl | pogoj | za »dobro vladanje«, ki ga je v veliki meri | C |
mejo«, ki pa je po njegovem mnenju tudi nujni | pogoj | vsakega zgodovinskega spoznanja.S tem se je | C |
postavi »nad« tekst. Najpomembnejši hermenevtični | pogoj | vsakega zgodovinopisja je potemtakem v tem, | C |
povedati, kako so se stvari zares zgodile. | Pogoj | za to so ustrezni viri, med te pa spadajo predvsem | C |
vpetost v polje heterogenega izpostavi kot tisti | pogoj, | ki omogoča, da ga sploh lahko mislimo kot individuum | C |
preteklosti je koristen, toda ne zadovoljiv | pogoj | delovanja.Če upoštevamo, da nas zgodovina kot | C |
zgodovin, ki so jih napisali drugi, je prvi | pogoj, | da lahko naredimo svojo lastno zgodovino tako | C |
naziv znanstveni svetnik. Zato je temeljni | pogoj | dobrega sodelovanja med univerzitetnim in znanstvenim | C |
poglobljeno humanistično vzgojo, ki je bistveni | pogoj | za intelektualni razvoj vsakega človeka.Kdor | C |
zakonu tako definirano ‐ raziskovanje osnovni | pogoj | za izobraževanje.Dejstvo pa je, da Filozofski | C |
obstaja, ustavi se pri posameznikih. In še en | pogoj | je: da so raziskovalci lahko nosilci predmeta | C |
temeljno pravno in tudi civilizacijsko načelo, je | pogoj | za korektnost vsakega postopka in se nanaša | C |
na umetnostnozgodovinskem področju. Osnovni | pogoj | za dobro delovanje stroke je osrednja specializirana | C |
pripombe. Dopolnitev zahtevanih mest je bila | pogoj | za objavo.Postopek je trajal leto in pol, česar | C |
predava v tujih jezikih (kar je hkrati nujen | pogoj | za izmenjavo), v katerem jeziku lahko študentke | C |
so za spočetje otrok najugodnejši biološki | pogoj, | zavrača ali odlaga vstopanje v kakršnekoli prve | C |
kultura je pomembna sestavina te politike in | pogoj | za učinkovito in uspešno delovanje organizacije | C |
reminjanju kulture. Osebni zgled managerjev je prvi | pogoj | za učinkovito negovanje in razvijanje kulture | C |
pomembnejše od plače!) / Zagotavlja red in varnost / | Pogoj | in trdna podlaga za druge kulture / Nepriljubljenost | C |
človek naj ne škoduje drugim. Etičnost je | pogoj | za uspešnost organizacije.1. | C |
z izvajanjem delovnih procesov, ki so večni | pogoj | za življenje ljudi in so skupni vsem oblikam | C |
naloge sta zato nujni poprejšnji opravili in | pogoj | za konstruktivno organizacijsko oblikovanje | C |
odločanja prenesena na samostojne delovne skupine, | pogoj | za to pa je razpustitev formalne hierarhije | C |
ne more odreči: hrano, pijačo, kisik itd. | Pogoj | za to bi bil, da človek, ki ga poskušamo motivirati | C |
nezadovoljnega ali celo neustreznega vodjo. | Pogoj | za rešitev nastalega motivacijskega problema | C |
v njih sprožila proces motivacije kot nujen | pogoj | za začetek aktivnosti.Z ugotavljanjem uspešnosti | C |
Če sprejmemo misel, da je vodenje samega sebe | pogoj | za vodenje drugih, se vodja že tu sreča s svojimi | C |
analizirati nasprotja in ustrezno rešiti, ker je to | pogoj | za nadaljnjo normalno rast skupine in za sodelovanje | C |
člani prevzemajo vlogo ali celo več vlog, kar je | pogoj | za uspešno izvršitev nalog. Vloge so pojasnjene | C |
oseba zaradi konflikta zelo aktivna. Pomemben | pogoj | za reševanje konflikta je ustvarjanje ustreznega | C |
sprejemajo pozitivno držo, razumejo konflikt kot | pogoj | za doseganje svojih ciljev.3 Raziskovalci z | C |
stanjem in vselej teži naprej, k napredku. | Pogoj | za resničen dogovor je vedenje po splošnih moralnih | C |
iskreno, jasno in nezapleteno ozračje, kar je | pogoj | za konstruktivno sodelovanje z drugimi, za skupinsko | C |
uspešnost delovanja. Učinkovitost je zato prvi | pogoj | za visoko uspešnost, vendar pa je sama po sebi | C |
management”). Vendar pa je to zgolj potrebni | pogoj | za preživetje na trgu.Zadostni pogoj zadovoljuje | C |
potrebni pogoj za preživetje na trgu. Zadostni | pogoj | zadovoljuje šele uresničevanje zahteve, da podjetje | C |
vrednosti z vidika strank (tu dodajamo še dodatni | pogoj, | da tudi niso potrebne z vidika zahtev organizacije | C |
trdnost organizacije zakaj je spreminjanje prvi | pogoj | za snovanje novih temeljnih zmožnosti, s katerimi | C |
podobne cilje. Obvladovanje spreminjanja je zato | pogoj | za uspešnost managementa in organizacije.To | C |
SPREMINJANJA Spreminjanje je večinoma prvi | pogoj | za uspešno delovanje organizacije v prihodnosti | C |
zaverovanosti, napuhu. Prelom s preteklostjo je prvi | pogoj | za snovanje novega. Uradniška miselnost: pomembne | C |
4. Spreminjanje je | pogoj | za učinkovito in uspešno delovanje organizacije | C |
dosegajo zastavljene cilje organizacije. To je | pogoj | za doseganje poslovne odličnosti, ki ji EU namenja | C |
kazalnikov). Prenova ključnih poslovnih procesov je | pogoj | za izboljšanje konkurenčne sposobnosti slovenskih | C |
energijo, informacije itd. Izmenjava z okoljem je | pogoj | za njegovo preživetje. Okno (poslovne) priložnosti | C |
še pred njenim začetkom, njena razrešitev je | pogoj | začetka.Šele ko je nerazločljivost razrešena | C |
pomenjanje glede na resničnostno vrednost kot | pogoj, | da se ta vrednost ohranja ali izniči po nekem | C |
Prav v tem pogledu velja pomenjanje v logiki za | pogoj | resničnostne vrednosti. Vprašanje sedaj je | C |
razumljeno pomenjanje pravi, torej generativni | pogoj | dimenzij propozicij?Zdi se, da ne, kolikor so | C |
dimenzija smisla skrčena na pomenjanje, potem kot | pogoj | resničnostne vrednosti nastopa dimenzija, ki | C |
eljitvenega kroga vrača k pogojenemu. Na ta način je | pogoj | povzet, vpotegnjen v krog propozicije, in kot | C |
povzet, vpotegnjen v krog propozicije, in kot | pogoj | blokiran.Reduciran je, pravi Deleuze, na obliko | C |
propozicija ima svoj smisel oziroma pomen. Toda ta | pogoj | višje vrste definiramo le kot možnost propozicije | C |
povzpnemo od pogojenega k pogoju, da bi nato | pogoj | koncipirali kot golo možnost pogojenega." Če | C |
možnost pogojenega." Če naj sploh obstaja nek | pogoj | designacije, pogoj resničnega in neresničnega | C |
Če naj sploh obstaja nek pogoj designacije, | pogoj | resničnega in neresničnega, potem mora biti | C |
bi bil vezan na pogojeno. Smisel je vsekakor | pogoj | designacije, toda tudi pogoj manifestacije in | C |
Smisel je vsekakor pogoj designacije, toda tudi | pogoj | manifestacije in pomenjanja; kot pogoj resničnostne | C |
tudi pogoj manifestacije in pomenjanja; kot | pogoj | resničnostne vrednosti je torej smisel dvakrat | C |
Iz tega sledi, da je smisel lahko nepogojeni | pogoj | le, kolikor se ne pojavlja na isti ravni kot | C |
obliki sta ujeti v blodni krog, v katerem je | pogoj | izdelan po kopitu pogojenega.V prvem primeru | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |